Muižnieks v poročilu, ki ga je spisal po uradnem obisku v Sloveniji marca letos, pozdravlja sodelovanje Slovenije v programih premestitve in preselitve beguncev. Ob tem pa oblasti poziva k sistemskim prilagoditvam, da bi se država zmogla soočiti z vse večjim številom prošenj za mednarodno zaščito.
"Slovenija postaja končna destinacija prosilcev za azil, zato bi jim morala nuditi boljšo podporo, vključno s skrajšanjem azilnih postopkov," je zapisal komisar. Muižnieks, ki je ostro kritiziral vsebino novele zakona o tujcih, je državo tudi pozval, naj se vzdrži aktivacije ukrepa za zaostritev pogojev za vstop tujcev ob zaostrenih razmerah, ki ga zakon predvideva. Ukrep namreč nima ustreznih varovalk, je prepričan.
Prav tako je treba po njegovem mnenju izboljšati postopke v zvezi z mladoletnimi migranti brez spremstva in otroki, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Predvsem je treba preprečiti priprtje nezakonitih mladoletnih migrantov, opozarja Muižnieks. Z otroki, prosilci za azil se morajo ukvarjati ljudje, ki so za to usposobljeni, država pa bi morala vzpostaviti sistem skrbništva, je dodal.
Opozoril je tudi na pomanjkljivosti v zakonodaji, zaradi katerih bi lahko otroci migrantov, rojeni na poti v Sloveniji, postali apatridi. Muižnieks svetuje, da Slovenija pristopi k mednarodnim pogodbam s tega področja in ustrezno spremeni zakonodajo.
Komisar državo poziva, naj več pozornosti posveti socialnemu vključevanju prosilcev za azil in migrantov. Sicer pozdravlja nekatere ukrepe, kot je ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, a meni, da je treba povečati možnosti za integracijo prosilcev za azil, še posebej tistih, ki imajo veliko možnosti za priznanje mednarodne zaščite. Predlaga, da se prosilce za azil čim prej vključi v jezikovne tečaje in se jim omogoči dostop do trga dela.
Opozoril je tudi na zamike pri izplačilu socialne pomoči osebam s priznano mednarodno zaščito, zaradi česar se mnogi znajdejo v stiski. Prav tako država ne bi smela sprejemati ukrepov, s katerimi se preprečuje združevanje družin. Komisar SE za človekove pravice je državo še pozval, naj se bori proti sovražnemu govoru, predsodkom in diskriminaciji beguncev in prosilcev za azil.
Bivanjske težave Romov je treba rešiti
Muižnieks se je med obiskom v Sloveniji seznanil tudi s položajem romske skupnosti. Opazil je, da je država mnogo storila za pravice Romov in njihovo integracijo, a težave ostajajo. Izpostavil je predvsem bivanjsko problematiko, ki je najbolj akutna na Dolenjskem. "Dostojne bivalne razmere so predpogoj za socialno vključevanje in uresničevanje drugih pravic. Vlada bi morala nemudoma, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, razrešiti vprašanje neustreznih bivalnih razmer Romov," poziva Muižnieks.
Opozoril je tudi na vse bolj perečo problematiko otroških porok in nosečnosti v romski skupnosti. Da bi dosegli boljšo vključenost romskih otrok v izobraževanje, pa komisar SE predlaga usposabljanje več romskih pomočnikov, ki bi z romskimi otroki delali vse od zgodnjega otroštva do vstopa v srednjo šolo.
Tematika izbrisanih naj se vključi v učne načrte
Komisar se je v poročilu dotaknil tudi izbrisanih. Pohvalil je napredek države pri implementaciji sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice pa tudi nedavno javno opravičilo predsednika DZ Milana Brgleza vsem, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica.
Izbris 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, iz registra stalnih prebivalcev Muižnieks ocenjuje kot "kršitev človekovih pravic, ki je povzročila hudo trpljenje na tisoče ljudem". Vlada bi morala po njegovem mnenju najti način za legalizacijo statusa preostalih izbrisanih, predvsem tistim, ki še vedno živijo v Sloveniji. Zavoljo večje osveščenosti prebivalstva o izbrisu pa predlaga, da se ta tema vključi v šolske učne načrte.
"Slovenija mora ostati država blaginje"
Komisar je zaskrbljen tudi zaradi naraščajoče revščine v Sloveniji. Čeprav je stopnja revščine v povprečju EU, pa je število revnih od začetka gospodarske krize leta 2008 naraslo predvsem med otroki iz socialno ogroženih družin, starejšimi, dolgotrajno brezposelnimi in revnimi zaposlenimi, opozarja Muižnieks.
Zato predlaga vrsto ukrepov, med drugim odpravo vseh preostalih varčevalnih ukrepov. Država naj prav tako ne sprejme pokojninske reforme, ki bi povečala revščino med starejšimi, ter se zavzame za prepoved deložacij družin z otroki. Muižnieks še predlaga, da država zagotovi pogoje za dostojno delo, vključno s prilagoditvijo minimalne plače.
"Slovenija mora ostati zvesta svoji dolgoletni tradiciji kot država blaginje, ki ščiti ljudi pred revščino," je še poudaril komisar SE. Kot je dodal, so socialna varnost, najvišja možna raven zdravstvene oskrbe, primerna nastanitev in pravični delovni pogoji osnovne človekove pravice, ki jih določa mednarodno pravo.
Muižnieks se je na prvem uradnem obisku v Sloveniji mudil marca. Sestal se je s političnim vrhom, številnimi funkcionarji in nevladnimi organizacijami.
