Potem ko je arbitražno sodišče prejšnji četrtek objavilo razsodbo in določilo mejo med državama na kopnem in na morju, Hrvaška pa je sporočila, da razsodbe ne priznava, češ da je izstopila iz procesa arbitraže, je Slovenija danes v Zagreb poslala diplomatsko ter v njej Hrvaško pozvala k implementaciji razsodbe.
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Slovenija v diplomatski noti potrdila svojo zavezanost, da v skladu z mednarodnim pravom in arbitražnim sporazumom naredi vse potrebno za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Ob tem "v duhu dobrososedskih odnosov" pozivajo Hrvaško "k sodelovanju pri iskanju najboljšega načina za implementacijo razsodbe".
Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem napovedalo, da bodo poslali protestno noto Ljubljani zaradi incidentov v Piranskem zalivu. Kot so dodali na sedežu hrvaške diplomacije, bodo Slovenijo pozvali, naj se v prihodnje vzdrži "kršitev nedotakljivosti hrvaškega državnega območja na morju".
Hrvaško zunanje ministrstvo je v današnjem sporočilu za javnost še poudarilo, da je "treba na območju Piranskega zaliva in pred njim spoštovati začasno sredinsko črto razmejitve med dvema državama, kot je bilo to v času nekdanje države".
Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da so slovenska policijska plovila minulo soboto trikrat kršila sredinsko črto v Piranskem zalivu. Kot so dodali, so hrvaški policisti opozorili slovenske kolege, da so v hrvaških teritorialnih vodah, slovenski policisti pa so se nato vrnili v slovensko morje.
Na slovenski policiji so potrdili dva incidenta. Hrvaški ribiči so po njihovih navedbah v soboto dvakrat (drugič v spremstvu hrvaške policije) zapluli v območje nadzora slovenske policije in ga po opozorilu tudi zapustili. Slovenska policija obenem zatrjuje, da nadzor v Piranskem zalivu opravlja enako kot pred razsodbo arbitražnega sodišča.
Tudi premier Miro Cerar je v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu danes med obiskom v Piranu poudaril, da slovenska policija ostaja na slovenski polovici zaliva, v dosedanjih okvirih, da ravna korektno in ni ukrepala prekomerno.
Ni navodil, da bi delala kaj novega, je dodal Cerar in ponovil, da mora implementacija razsodbe arbitražnega sodišča potekati organizirano, v skladu s pravnimi pravili in v sodelovanju s Hrvaško. Zato je v Slovenijo tudi povabil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da se pogovorita o tem, kako izvršiti sporazum, je povedal Cerar. Srečala naj bi se 12. julija.
Premier je sicer danes na srečanju s predstavniki piranskih oblasti in ljudi, ki so v skladu z razsodbo ostali na hrvaški strani meje, ponovil, da bo vlada ustrezno pristopila k spremembi pravnih aktov in drugih zadev, ki so pomembne za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Od državljanov, tudi od ribičev, pa pričakuje, da bodo za zdaj upoštevali dosedanje stanje in ne bo prihajalo do enostranskih ukrepov, saj se za zdaj ni še nič spremenilo.
Danes so sicer govorili zlasti o uveljavljanju pravic do šolanja, zdravstvenega varstva in prodaje izdelkov v Sloveniji. Cerar je poudaril, da bodo po razsodbi arbitražnega sodišča najprej gledali na človeške usode. Trije zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, ki so ostali na hrvaški strani, so po njegovih besedah žal za Slovenijo izgubljeni, ljudje pa ne smejo biti. "Prva skrb vlade morajo biti ljudje, pri tem bom vztrajal," je poudaril in napovedal, da bodo storili vse za to, da jim pomagajo sorazmerno njihovim potrebam in v skladu s pristojnostmi.
Cerar je izpostavil še pomen individualnih pogovorov s prebivalci treh zaselkov. Če bodo to želeli, zagotavlja, da je še ta teden pripravljen ponovno priti v krajevno skupnost Sečovlje in se z njimi pogovoriti.
Tudi v primeru, da bodo izkazali interes za preselitev v Slovenijo, bo država po njegovih besedah maksimalno priskočila na pomoč. V prihodnjih dneh in tednih pa bo pomembno, da posamezniki želje, interese in pobude zelo jasno formulirajo, je še poudaril premier.
Premier je obiskal tudi Belo Krajino, kjer so vaščani Drag z odločitvijo arbitražnega sodišča, ki je vas postavilo na slovensko stran meje, zadovoljni, vaščani Brezovice pri Metliki, ki jim življenje grenita vijugavi kataster in neživljenjska meja, pa razočarani.
Cerar je poudaril, da se bo država na vse možne načine trudila, da bo prizadetim zaradi meje pomagala, hkrati pa bo skušala skupaj s hrvaško stranjo priti do rešitev, ki bi predvsem vaščanom Brezovice, za katere arbitražna sodba ne predvideva spremembe, olajšale življenje in uredile tamkajšnje težave, povezane z razdrobljenim katastrom.
Ob tem je vaščane Drag in Brezovice pri Metliki pozval, naj s svojimi težavami in vprašanji seznanijo metliško upravo enoto, ki bo nato zbrane podatke posredovala pristojnim.
Predsednik DZ Milan Brglez je v pogovoru za današnje Delo priznal, da so arbitražni sodniki v iskanju ravnotežja zanemarili nekatere težave ljudi, ki živijo na meji. "Ti so, to lahko ugotovimo, ostali na ramenih obeh držav. In to bo treba nemudoma reševati," je dejal.
Pohvalil pa je trud sodišča pri določitvi teritorialnega stika na morju, saj je namreč poiskalo inovativno rešitev, kakor je bil unikaten tudi arbitražni sporazum. Ob interpretaciji stika z odprtim morjem je Brglez opozoril, da so si ga mnogi "tudi zaradi 20 let zavajanja politike" predstavljali drugače, in hkrati zavrnil opis stika kot služnostno pravico, pa tudi hrvaško interpretacijo, da gre na tem območju zgolj za režim plovbe.
