Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal predsednik sodišča Gilbert Guillaume, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne zemljepisne širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne zemljepisne dolžine oz. na treh četrtinah razdalje med Rtom Savudrija in piranskim Rtom Madona.
Zaradi geografskih značilnosti zaliva, kjer savudrijski rt "štrli" v morje se je sodišče odločilo tudi, da prilagodi naprej mejo na morju do osimske meje z Italijo, da odpravi "ukleščenost" slovenskega morja. Meja se z osimsko seka na točki 45° 33' 57.4'' severne geografske širine in 13° 23' 04.0'' vzhodne geografske dolžine. Daljica, ki povezuje omenjeni točki, pa je pravzaprav vzporednica daljice med točkama T2 in T3 osimske meje z Italijo.
Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. To območje bo široko 2,5 navtične milje vzporedno z osimskimi mejami po hrvaškem teritorialnem morju do odprtega morja.
To območje bo imelo praktično status odprtega morja. A sodišče je določilo tudi podrobnejši režim, ki bo veljal na tem območju. "Sodišče poudarja, da je režim v območju stika določen tako, da bi zagotavljal integriteto hrvaških teritorialnih voda in svobode povezave Slovenije med njenim ozemljem in odprtim morjem."
Sodišče je pojasnilo, da "svoboda komunikacije v območju stika ne vsebuje tudi svobode za raziskovanje, izkoriščanje, ohranjanje ali upravljanje naravnih virov, tako živih ali neživih, tako v vodah, na morskem dnu in pod njim na tem območju stika". Prav tako se na tem območju ne sme graditi umetnih otokov ali drugih podobnih struktur. Ne sme se niti sprejemati ukrepov za zaščito ali ohranjanje morskega okolja.
Sodišče je tudi pojasnilo, da so pravice plovbe v območju stika enake kot na območju odprtega morja oziroma na območju ekskluzivne gospodarske cone. Plovba in preleti v tem območju so prosti, prav tako polaganje podmorskih kablov ali cevovodov. Hrvaška sicer za to območje lahko določi svoja pravila, ne more pa jih izvajati. Odzove se lahko le na zahtevo poveljnika ladje ali ustreznih diplomatskih predstavnikov države, v kateri je ta ladja registrirana.
Glede določitve posebnih režimov za določitev morskih območij pa je sodišče odločilo, da za to obstajajo pravila po mednarodnem pravu in da posebna opredelitev v tej sodbi ni potrebna.
To, kot je za STA pojasnil mednarodni pravnik Marko Pavliha, pomeni, da je to območje de iure še vedno teritorialno morje, a v njem ne sme izvajati nobenih oblastnih dejanj, de facto pa je to območje enako območju mednarodnih voda. Podobno je ocenila tudi mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan, predstojnica katedre za mednarodno pravo na pravni fakulteti Vasilka Sancin je vendarle opozorila, da gre pri predstavljenem režimu na tem območju za zelo kompleksno rešitev, ki jo bo treba še natančno preučiti.
Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je potem večinoma sledilo tudi na več kot 20 spornih območjih. Kjer pa to ni bilo mogoče, je sodišče odločalo tudi po drugih kriterijih, na koncu tudi po načelu efektivnosti, kje so administrativne oblasti izvajale svojo jurisdikcijo.
Tako se je sodišče odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.
Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani ležita belokranjski vasi Brezovica pri Metliki in Drage.
Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, oddajnik pa je ostal na slovenski strani.
Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Meja tam tako ne sledi dosledno rekam.
Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na območju Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec-del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče, ki tako ni sledilo slovenskim zahtevam, da bi morala meja potekati po reki.
Premier Miro Cerar je v prvem odzivu ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo, ter napovedal, da se bo zavzel, da se razsodba enotno sprejme, čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena.
Kot je poudaril, bodo čim prej slovenskim državljanom pojasnili vsebino sodbe. Eden naslednjih korakov pa bo postopno spreminjanje zakonov in drugih pravnih aktov, ki bodo omogočili uresničitev sodbe.
Cerar je še sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in ga pozval " k dialogu o implementaciji" sodbe. Dogovorila sta se, da se bosta sestala 12. julija v Ljubljani.
Predsednik Borut Pahor, ki je leta 2009 kot premier podpisal arbitražni sporazum, pa je dejal, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja, Slovenija pa je po njegovih besedah lahko zadovoljna s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju.
Zunanji minister Karl Erjavec, ki je razglasitev spremljal v Haagu, je dejal, da je arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat, odločba pa po njegovih besedah potrjuje, da je Slovenija pomorska država.
Vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je prav tako zadovoljen. "To je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal v Haagu in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.
Med predstavitvijo sodbe v Haagu se je na nujni seji sestal tudi odbor DZ za zunanjo politiko, a sejo po nekaj urah formalno prekinil, da bi se, kot je povedal predsednik odbora Jožef Horvat, člani podrobno seznanili z razsodbo. Ocenil je sicer, da je iz ustne razglasitve sodbe mogoče sklepati, da je sodišče opravilo svojo nalogo v skladu z arbitražnim sporazumom. Odbor po njegovih besedah tudi poudarja, da bo Slovenija dosledno spoštovala mednarodno pravo in pravo EU ter tako razsodbo sodišča, kar pričakuje tudi od Hrvaške.
Sodbo je pozdravil tudi predsednik DZ Milan Brglez, sicer profesor mednarodnega prava. Kot je dejal, sta s to sodbo zmagala mednarodno pravo in pravičnost. Sodbo bo treba spoštovati v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom, to pa se pričakuje tudi od Hrvaške, je povedal.
Tudi on je ocenil, da je sodišče opravilo zadane naloge in da je opredelilo tudi ozemeljski stik med teritorialnim morjem in odprtim morjem.
Brglez je ob tem še pojasnil, da so se v odboru DZ za zunanjo politiko dogovorili, da bosta izjavo za medije za zdaj podala samo on in predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat. Predstavniki ostalih poslanskih skupin pa naj bi jo podali po preučitvi besedila sodbe.
Odločitev arbitražnega sodišča so nestrpno pričakovali predvsem v krajih ob meji, kamor so se takoj po objavi razsodbe napotili posamezni ministri.
Prebivalci zaselkov ob Dragonji, ki v skladu z razsodbo sodijo pod Hrvaško, so po besedah predsednika krajevne skupnosti Sečovlje Denisa Fakina zadovoljni, da se zdaj vendarle ve, kam spadajo. Od vlade sicer Fakin pričakuje, da bo vsem krajanom ponudila alternative, če bi želeli ostati v Sloveniji.
Je pa odločitev zelo prizadela Joška Jorasa, ki je prav tako ostal na Hrvaškem, a še vedno upa na spremembe.
Metliški župan Darko Zevnik je z razsodbo arbitražnega sodišča glede vasi Drage in Brezovica zadovoljen, saj je stanje ostalo takšno, kot je trenutno. Manj zadovoljni so krajani Brezovice. Vas Drage tako kot do zdaj tudi po razsodbi ostaja del Slovenije, vas Brezovica pa tako kot do zdaj delno na slovensko in delno na hrvaški strani.
V zaselku Mirišče pri Hotizi pa so presrečni, ker imajo po tolikih letih negotovosti spet svojo državo. Kot so razumeli razlago arbitrov, bo meja tekla jugozahodno od zaselka, kar pomeni, da pripadajo Sloveniji.
Slovenski ribiči medtem sicer pozdravljajo, da je Slovenija dobila dve tretjini Piranskega zaliva, a kot je povedal Zlatko Novogradec, namerava zaenkrat loviti še po starem režimu. Incidentov pa ne pričakuje.
Medtem Hrvaška še naprej vztraja, da sodba zanjo ni zavezujoča. V skladu s tem danes v Haagu na branju razsodbe tudi ni bilo njenih predstavnikov.
"Prvo in osrednje sporočilo hrvaške vlade je, da današnja odločitev arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo na nikakršen način ne zavezuje Hrvaške niti se Hrvaška nima za zavezano, da bi uveljavila njeno vsebino, je izjavil premier Plenković, ki sicer ne pričakuje enostranskih potez Slovenije.
Plenkovićeve ocene so podprle tudi hrvaške opozicijske stranke. Hrvaški strokovnjaki pa menijo, da je arbitražno sodišče spreminjalo kriterije pri določanju meje v korist Slovenije.
Nezadovoljni so tudi na savudrijskem polotoku in hrvaškem bregu Mure. Savudrijski ribič Danilo Latin tako zdaj pričakuje nove napetosti in incidente v Piranskem zalivu. Menil je, da je 2,5 milje širok stik Slovenije z odprtim morjem v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi predpisi v tem delu Jadrana. V Murskem Središču pa so menili, da je na območju njihove občine nepravično določena meja sredi struge Mure. Župan te občine Dražen Srpak sicer še ni bil seznanjen z vsemi podrobnosti sodbe.
Evropska komisija je v prvem odzivu sporočila, da bo odločitev arbitražnega sodišča podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu.
Iz ameriškega veleposlaništva v Ljubljani so sporočili, da obe strani pozivajo k dogovoru. Obema državama so dale ZDA jasno vedeti, da se v sporu o meji ne postavljajo na nobeno stran. "Na vladah obeh držav, članic EU in zveze Nato, je, da rešita dvostranski spor, in verjamemo, da jima bo to uspelo," je izjavil ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent R. Hartley. Dodal je, da bodo razsodbo arbitražnega sodišča še preučili.
