Prvopodpisani pod predlogom Peter Vilfan (DeSUS) je pojasnil, da dopolnitev zakona olajšuje podelitev državljanstva osebam, ki bi s svojim delom koristile državi, kot so vrhunski športniki, znanstveniki in drugi. Po njegovih besedah dopolnitev onemogoča vsakršno zlorabo instituta izredne naturalizacije.
Dopolnitev zakona so predlagali poslanci DeSUS ter poslanca Matjaž Nemec iz SD in Janja Sluga iz SMC. Vilfan je izpostavil, da je dosedanja praksa izvajanja izredne naturalizacije pokazala, da oseba ne more pridobiti slovenskega državljanstva, če prej dejansko ne živi v Sloveniji vsaj eno leto in nima urejenega statusa tujca.
Tako mnogim, ki so se izkazali z izjemnimi dosežki ter bi lahko pripomogli k razvoju in ugledu države, prej kot v enem letu ni bilo mogoče dodeliti državljanstva, je opozoril Vilfan. Poudaril je, da bi tudi v prihodnje morala resorni organ in vlada v vsakem konkretnem primeru podelitve državljanstva z naturalizacijo utemeljiti državni interes.
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je v drugi obravnavi skupaj s številnimi dopolnili podprl tudi novelo zakona o elektronskih komunikacijah - za je glasovalo devet poslancev, proti jih je bilo šest. Vlada želi z novelo v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo, ki uvaja ukrepe za znižanje stroškov izgradnje elektronskih komunikacijskih omrežij visoke hitrosti.
Na ministrstvu za javno upravo so poudarili, da so predlagane rešitve namenjene pospeševanju gradnje javnih komunikacijskih omrežij, razvoju storitev v korist končnih uporabnikov ter zmanjšanju stroškov gradnje in spodbujanju skupne uporabe obstoječe infrastrukture, in to ne le infrastrukture elektronskih komunikacij, ampak tudi druge gospodarske javne infrastrukture.
Slovenija bi morala evropsko direktivo vgraditi v nacionalno zakonodajo že do 1. januarja 2016. Kot so opozorili na ministrstvu, je pa država že pred tem uvedla nekatere napredne rešitve, zato zakonski predlog na nekaterih mestih presega minimalne zahteve direktive.
Posebej kritični do novele so v SDS. Po besedah Anje Bah Žibert je vlada pri pripravi zakonskega predloga povsem zanemarila stališče strokovne javnosti in interese lokalnih skupnosti. Zato je predlagala javno predstavitev mnenj, kar pa je odbor zavrnil.
Sicer je odbor na današnji seji tudi prisluhnil poročilu informacijskega pooblaščenca za leto 2016. Lani je pooblaščenec izdal 312 odločb v pritožbenih zadevah glede dostopa do informacij javnega značaja, kar je največ od začetka njegovega delovanja.
Na področju varstva osebnih podatkov je pooblaščenec vodil 683 inšpekcijskih zadev, odgovoril pa je tudi na več kot 1330 prošenj za pisna mnenja ter več kot 2500-krat svetoval po telefonu. Lani se največ pritožbenih primerov ni nanašalo na izjemo varstva osebnih podatkov, ampak na vprašanje, ali zahtevana informacija sploh obstaja.
Leto 2016 je zaznamovalo tudi visoko število primerov zahtev za odločbe za iznos osebnih podatkov v tretje države. Pooblaščenec je v zvezi s te izdal 53 odločb.