Predlog novele, ki ga je predstavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, predvideva 16 območnih CSD, zdajšnji centri pa bodo postali enote območnih centrov.
Posamezni območni center, v katerega se bo po predlogu spojilo več zdajšnjih CSD, bo na enem mestu vodil in upravljal delo za celotno območje. Znotraj centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo.
Znotraj območnega centra bo ustanovljena enota za odločanje o t. i. letnih pravicah, denimo o otroškem dodatku. Pri vsakem območnem centru bo delovala interventna služba, pri nekaterih pa tudi krizni centri za otroke in mladostnike.
Za 16 območnih CSD bo po njenih besedah lažje zagotavljati strokovnost za obravnavo najtežjih primerov, kot pa za 62 centrov, kot je veljalo do zdaj, je opozorila.
Nova organizacijska struktura CSD bo po predlogu začela delovati 1. oktobra 2018.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SMC opozorili, da je delovanje centrov zdaj neučinkovito in preveč obremenjeno z administrativnimi zadevami. Zaradi te preobremenjenosti se socialni delavci odmikajo od ljudi in njihovih stisk, medtem ko predlog novele rešuje ta problem, je dejala Jasna Murgel.
Podobno menijo v SD. CSD so strokovne institucije, ki bi se morale ukvarjati s preprečevanjem stisk in lajšanjem težav, ki jih imajo ljudje. Strokovni delavci bodo z reorganizacijo končno opravljali delo, za katerega so usposobljeni, je dejala Marija Bačič.
Tudi v DeSUS bodo predlog v prvi obravnavi podprli, čeprav imajo še vedno več pomislekov. Centralizacija še nikoli ni prinesla nič dobrega, je dejal Franc Jurša.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je opozoril, da bo v primeru italijanske narodne skupnosti domicilna enota CSD na narodnostno mešanem območju v Kopru, medtem ko za primer madžarske narodne skupnosti niso našli podobne rešitve. Sicer pa poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti podpirata predlog.
Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev so napovedali podporo. V ZL pa so do predloga zadržani, a mu ne bodo nasprotovali.
Predlog naj bi pomenil reorganizacijo CSD, a po navedbah SDS uvaja le zakonsko-pravno podlago za to, da lahko vsakokratna vlada z uredbo določi centre za socialno delo in območje delovanja. Kot je dejala Suzana Lep Šimenko, predloga v prvem branju ne morejo podpreti.
Po oceni NSi je glavni namen predloga ta, da bodo ministrstvo za delo in preko njega koalicija in SD prevzela popoln nadzor nad kadrovanjem v sistemu socialnega dela. Kot je napovedala Iva Dimic, bodo glasovali proti temu, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ministrica je zavrnila očitke tistih, ki so menili, da se službe socialnega dela na terenu centralizirajo. V enotah centrov se bodo izvajale strokovne naloge, je zagotovila. Zaradi racionalizacije bodo centralizirali le skupne službe. Ker bodo posamezne enote centrov povezane, bo na voljo več strokovnjakov različnih področij, je pojasnila.
Glede reševanja kadrovske stiske v CSD pa je povedala, da bo že letos 20 dodatnih zaposlitev v tistih centrih, kjer je največja kadrovska podhranjenost. Hkrati bodo v enote centrov vključili 62 pripravnikov, ki jih bodo prihodnje leto tudi redno zaposlili.
Poslanka SMC Murglova je v razpravi poudarila, da je pomemben vidik predlagane novele racionalizacija. Skupne službe bodo pri območnih CSD, ki jih bo le 16, medtem ko je zdaj imel vsak CSD svojo administracijo in računovodstvo, je spomnila. Zdajšnja ureditev po njenih besedah "enostavno preveč stane, preveč je vse razdrobljeno". Vsak od 62 centrov je samostojna pravna oseba in ni pod organizacijsko shemo ministrstva za delo, je pojasnila.
Poslanca DeSUS Juršo je pri predlogu najbolj zmotilo, da bodoče enote CSD pri posameznem območnem centru ne bodo imele več pravnega statusa. Le na osnovi pravnega statusa je namreč mogoče zagotoviti samostojnost dela centrov na terenu, je dejal. Tega centra po njegovem opozorilu ne bosta več vodila direktor in svet zavoda.
