Z zakonodajnimi posegi v preteklosti, ki so odvetnikom vzeli del pristojnosti in jih prenesli na notarje in državne pravobranilce, s preiskavami odvetniških pisarn, neupoštvanjem odvetništva pri pripravi nove zakonodaje, se posega tudi v samostojnost in odvisnost odvetništva, so trdili odvetniki, zbrani na današnjem posvetu.
"Treba je upoštevati, da je odvetništvo najštevilnejši strokovni deležnik v sodnem procesu. Največ se pojavljamo na sodišču, imamo največ izkušenj z delovanjem sodnih postopkov, pa tudi z dostopom strank na sodišču. Mi smo tisti, ki varujemo interese naših strank. In če država postavlja vedno nove in nove omejitve državljanom, ki jih odvetniki zastopamo, in nalaga nove obveznosti odvetnikom, slednji ne morejo kakovostno zastopati svojih strank," je opozoril predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.
Ob tem je zavrgel tezo, da so odvetniki na splošno premožnejši državljani. "Večina, 70 odstotkov slovenskih odvetnikov zasluži pod povprečjem primerljivih poklicev. Ti odvetniki v povprečju zaslužijo 1000 evrov manj kot okrajni sodniki. Njihova plača se giba okoli 1600 evrov bruto, kar jim onemogoča dnevno eksistenco, a vseeno opravljajo ta poklic, ker so ga vzeli kot poslanstvo," je dejal. Sicer priznava, da so v državi odvetniške družbe, ki dobro poslujejo, a jih je mogoče prešteti na prste ene roke.
Odvetnik Janez Starman je ob tem dodal, da je neodvisen in samostojen odvetnik tisti, ki zna in lahko reče ne tako svoji stranki, državi in včasih tudi samemu sebi. Ampak "lačen odvetnik ne more reči ne stranki", je opozoril. Na ta način so na slabšem predvsem prebivalci, ki potrebujejo pomoč odvetnika, je prepričan. "Takšno omejevanje tarif, da so potni stroški iz Rogaške Slatine do Celja bolj vrednoteni kot je zastopanje odvetnika, je narobe," je prepričan.
Kot je opozoril Završek, se vrednosti odvetniških tarif niso uskladile z inflacijo vse od leta 2003, čeprav so se cene življenjskih potrebščin v tem času dvignile za 30 odstotkov. "Odvetnik, ki mora delati več po nižjih cenah, je zagotovo preobremenjen. Če želimo zagotoviti pravno varnost in samostojnost, predvsem pa ekonomsko samostojnost odvetništva, je treba poskrbeti, da so tudi odvetniki ustrezno plačani.
Odvetniška zbornica je sicer prosila pravosodno ministrstvo za soglasje k uskladitvi odvetniške točke oz. tarife, a ga niso prejeli, kljub temu da so bili po Završkovih navedbah izpolnjeni vsi pogoji. Zato so vložili spor pred upravnim sodiščem. Prav tako so marca s spremembo zvišali vpisnino v zbornico na 3000 evrov, s čimer so jo uskladili z inflacijo. Tudi k spremembi statuta mora dati soglasje še vlada.
Na posvetu so odvetniki tudi opozorili na nelojalno konkurenco, saj lahko stranke pred sodišči zastopajo tudi gospodarski subjekti, ki niso odvetniki. Po Starmanovem mnenju to meče slabo luč na celotno pravosodje. Završek pa je opozoril, da je to slabo predvsem za stranke. "Ponudniki teh storitev niso podvrženi strogi kontroli ob vstopu v odvetniške vrste, za njih ne veljajo visoki etični standardi, za njih ne velja nadzor strokovne organizacije, niso se dolžni strokovno usposabljati, nimajo izkušenj, računajo pa storitve po cenah, kot se jim zdijo primerne," je pojasnil.
