Casiraghi trdi, da so 19. marca 2014 na Dobu pravosodni policisti proti njemu nezakonito uporabili prisilna sredstva in da je proti svoji volji dobil injekcijo pomirjevala. Zato toži državo in zahteva 260.000 evrov odškodnine.
Kot navaja Dnevnik, je na sodišču med pričami nastopil operativni vodja pravosodnih policistov Goran N. in povedal, da sta ga takrat na posebej varovanem zaporniškem oddelku s kolegom spremljala v kopalnico. Nekaj trenutkov pozneje se je iz kopalnice zaslišalo razbijanje. Kljub opozorilom, naj neha, se je ropot nadaljeval, zapornik pa je začel še žaliti in groziti. Zaradi varnosti so oblekli zaščitno opremo, potem pa je eden vstopil v povsem razdejano kopalnico in Casiraghija poškropil s solzivcem. Zbili so ga na tla in od zadaj vklenili v lisice.
Casiraghi zatrjuje, da je s kričanjem le opozarjal na bolečine v vklenjenih rokah, a po pričevanju pravosodnega policista tega ni omenjal. O uporabi solzivca in lisic je Goran N. pojasnil, da so glede na situacijo proti njemu uporabili najmilejše sredstvo.
Njegovo razpoloženje se ni spremenilo, zato so ga namestili v posebno oblazinjeno sobo z videonadzorom, dodaja časnik Delo. Tam je bil že večkrat, a njegov odziv še nikoli ni bil tako intenziven. Ker se ni pomiril, so poklicali splošno zdravnico in psihiatrinjo. Enako zgodbo so izpovedali tudi drugi pravosodni policisti.
Oba časnika navajata, da je na sodišču pričala tudi psihiatrinja Kristina Tina Šelb in pojasnila, da je bil ob njenem prihodu zelo vznemirjen, žaljiv in jezen. Svetovala mu je, naj se pomiri, sicer bo moral dobiti terapijo, on pa jo je zavračal. Ker je bila tudi dobro uro pozneje situacija nespremenjena, se je odločila za injekcijo pomirjevala, in sicer haldola in apaurina. V nasprotnem primeru bi po njenih besedah lahko tako vznemirjen doživel srčni infarkt ali možgansko kap.
Casiraghi trdi, da so ga v bistvu skušali umoriti. Zaradi incidenta v zaporu na Dobu ima, kot pravi, trajne posledice, in sicer nočne more in strahove, moteno je tudi njegovo spolno življenje, pojavili pa so se mu tudi tiki na obrazu. A psihiatrinja je pojasnila, da takšnih posledic zdravilo za umiritev ne more povzročiti. Odločno je tudi zavrnila, da je šlo v tem primeru za kaznovanje zapornika, ter dodala, da njegovo življenje v nobenem trenutku ni bilo ogroženo, še poroča Dnevnik.
