Arbitražno sodišče bo v skladu z arbitražnim sporazumom določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Mejo morajo določiti na podlagi "pravil in načel mednarodnega prava", pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za "dosego poštene in pravične odločitve" lahko upoštevajo še "pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov".
Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU, podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013.
V skladu z arbitražnim sporazumom sta obe državi s seznama, ki ga je oblikoval tedanji evropski komisar za širitev Olli Rehn, izbrali predsednika sodišča in dva člana, nato pa imenovali še vsaka svojega arbitra. Mejo so začeli določati predsednik Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma, Jernej Sekolec in Budislav Vukas. Prvič so se z državama sestali 13. aprila 2012.
Proces je nato tekel bolj ali manj po načrtih, od predstavitve memorandumov za zagovor svojih stališč in dvojnih odgovorov do končne ustne obravnave, kjer se je v dveh tednih nastopov skoncentriralo vse, kar sta Ljubljana in Zagreb pripravila v podkrepitev svojih stališč.
In ko je sodišče sredi julija 2015 že napovedalo, da bo razsodbo objavilo sredi decembra istega leta, se je zapletlo - čez slaba sva tedna so bili objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka in napovedala enostranski izstop iz arbitražnega procesa in odstop od arbitražnega sporazuma.
Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Sodišče je tako nadaljevalo delo, sicer v spremenjeni sestavi - po odstopu obeh nacionalnih arbitrov sta njuni mesti zasedla Rolf Einar Fife in Nicolas Michel, ki ju je 25. septembra 2015 imenoval predsednik Guillaume.
Slovenija vztraja, da bo končno odločitev sodišča treba spoštovati, kakršna koli pač bo. K temu sta se državi s podpisom arbitražnega sporazuma zavezali že vnaprej.
Tudi premier Miro Cerar je v ponedeljek zagotovil, da bo Slovenija odločbo spoštovala. Tako ravnanje pa pričakuje tudi od Hrvaške. Slovenija je na implementacijo odločbe pripravljena, je še zagotovil premier. Spomnil je, da gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo dokončno razrešila odprto vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško in je zato izjemnega pomena za obe državi.
Zunanji minister Karel Erjavec je v ponedeljek dejal, da ima MZZ v okviru medresorske skupine pripravljenih kar nekaj scenarijev v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Tudi vodja slovenske diplomacije je poudaril, da bo Slovenija odločbo spoštovala. Dodal je, da v Bruslju prav tako poudarjajo, da je potrebno spoštovati mednarodne pogodbe, zlasti odločitve arbitražnih sodišč.
"Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica Evropske unije, ki je članica zveze Nato, nenazadnje tudi organizacije Združenih narodov, ravnala v nasprotju z sprejetimi zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo," je ob prihodu iz Luxembourga, kjer se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, še dejal Erjavec. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Hrvaška spoznala, da ji ne preostane drugega, kot da sprejme odločitev arbitražnega sodišča sprejme
Nova hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki jo je sabor po odstopu Davorja Stierja imenoval ravno v ponedeljek, je sicer na drugi strani ponovila hrvaška stališča, da je hrvaški sabor leta 2015 odločil o izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka. "Po odločitvi sabora, sodba arbitražnega sodišča ni obvezujoča za Hrvaško," je dejala in napovedala, da bo Hrvaška v mednarodnih krogih nadaljevala s pojasnjevanjem, da je najpomembnejši sklep hrvaškega sabora, saj je parlament edini, ki lahko odloča o hrvaški državni meji.
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat je opozoril, da je arbitražni sporazum Hrvaški odprl vrata v EU. "Že večkrat smo povedali, da bo Slovenija spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, med drugim tudi zato, ker v Evropi velja vladavina prava, enako pa pričakujemo tudi od sosedov Hrvatov," je podobno kot Cerar poudaril Horvat.
Spomnil je sicer tudi na sklep DZ iz leta 2011, da če arbitražno sodišče ne bo določilo stika Slovenije z odprtim morjem, potem ne bo izpolnilo naloge iz arbitražnega sodišča. Slovenija v takem primeru odločitve sodišča ne bo spoštovala, je spomnil Horvat.
Odzval se je tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je v Bruslju izrazil željo, da se odnosi v celotni regiji čim prej uredijo, "saj je odprtih vprašanj izven evropskih meja več kot preveč in jih komaj obvladujemo, vključno z migracijsko krizo". Židan rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razume kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU.
Odzvale so se tudi nekatere slovenske politične stranke. Socialni demokrati in Združena levica sta predvsem poudarili, da bo treba razsodbo sodišča spoštovati.
Z objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da "ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če bo to potrebno".
Tu se bo glede na hrvaške napovedi, da je arbitraža zanje končana, najverjetneje zapletlo. Hrvaške v spoštovanje odločitve arbitraže pravno ne bo mogoče prisiliti. Razen morda z novim sodnim sporom, za kar pa bo potrebno soglasje Hrvaške. Obstajajo tudi drugi načini "prepričevanja", napovedujejo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo.
