Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča sta sodna preiskava in možnost zaslišanja osumljenca in prič v predkazenskem postopku dva sklopa, o katerih se jim v dozdajšnjem postopku sprejemanja novele ni uspelo poenotiti s tistimi, ki jih novela zadeva.
Omejitev sodne preiskave je po njegovem potrebna, saj naj bi pohitrila predkazenski postopek, poleg tega je Slovenija ena od le še treh držav EU, ki imajo sodno preiskavo urejeno na način, kot je trenutno urejena. Zanikal je navedbe, da novela sodno preiskavo ukinja, "jo pa omejuje", je dodal.
Zaslišanje osumljenih in prič v predkazenskem postopku po njegovih besedah poteka že zdaj, le da se temu reče drugače. "Prepričanje, da policija danes ne zaslišuje obdolžencev ali prič, je zgolj mit," je dejal. Tudi izjave, ki jih dajo osumljenci in priče v predkazenskem postopku, že imajo določeno težo pri odločanju sodišč, je dejal. Po predlagani rešitvi bi imele namreč tako dane izjave v predkazenskem postopku večjo dokazno vrednost.
Na vrhovnem sodišču po besedah predsednika Damijana Florjančiča ne vidijo težave pri večjem uvajanju posameznih preiskovalnih dejanj, ki naj nadomestijo preiskavo tam, kjer ni potrebna. Tudi zdaj nekatere določbe že omogočajo, da se jo izpusti, je dejal.
V razpravi so bili do nekaterih rešitev novele kritični predstavniki policije, tožilstva in pravne stroke. Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je ocenila, da potreba po spreminjanju dosedanjega načina zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku "ni izkazana". Posebej na policiji ne vidijo potrebe po obveznem audio in video snemanju zaslišanja, kar je sicer zdaj v predlogu dopuščeno zgolj še kot možnost. Policija pa pozdravlja predvsem spremembe, ki se nanašajo na okrepljene pravice žrtev.
Po besedah Hinka Jenulla z vrhovnega državnega tožilstva bi lahko nekdo, ki je prebral novelo, pričakoval, "da sta tožilstvo in policija naravnost navdušena nad njo, pa nista". Opozoril je, da številni njihovi predlogi k noveli niso bili upoštevani, zaradi česar so nekatere rešitve nedomišljene in "procesno invalidne". "Očitno je, da se je ministrstvo pri pripravi predloga znašlo na nasprotnem bregu s pravno in še posebej pravosodno stroko. Ni prvič, vendar še nikoli v tako jasnem in tako skrb vzbujajočem nasprotju," je menil.
Profesor kazenskega prava Anže Erbežnik je bil kritičen do omejitve sodne preiskave. "Predlagana ureditev je narejena tako, da bo sodno preiskavo odpravila ali pa se bo ta uporabila zelo redko", je opozoril. Osebno ga tudi ne prepriča ureditev, po kateri bi imela policija in tožilstvo možnost zaslišati osumljenca in priče že v predkazenskem postopku. Predlagana ureditev ne bo pomembno skrajšala predkazenskega postopka, "odprla pa bo številna nova ustavnopravna vprašanja in povzročila, da se bo pravosodje v prihodnjih letih ukvarjajo samo s seboj", je dejal.
"Predlog de facto odpravlja sodno preiskavo. Ta bo namreč zdaj urejena tako, da bo le od tožilca odvisno, ali jo bo zahteval ali ne. In povem vam, da je ne bo zahteval skoraj nikoli," je pritrdil odvetnik Mitja Jelenič Novak v imenu Odvetniške zbornice Slovenije. Tudi on je zavrnil razmišljanja, da bo omejitev sodne preiskave skrajšala celoten postopek: "Dobro opravljena preiskava je bila v pomoč tožilcu, obrambi in zlasti sodniku. Ta bo zdaj bistveno bolj obremenjen, posledično pa se bo razprava podaljšala."
Preiskovalna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Andreja Sedej Grčar pa je v svojem osebnem imenu opozorila, da bo omejevanje sodne preiskave imelo vpliv tudi na institut priznavanja krivde in sporazuma s tožilstvom. "Ne predstavljam si, kako bodo obdolženci priznavali krivdo ali podpisovali sporazume, če pa v postopku pred vložitvijo obtožnice ne bodo imeli možnosti pričam zastavljati vprašanj," je dejala.
Javno predstavitev mnenj je pripravil odbor za pravosodje, ki bo novelo v drugem branju obravnaval 28. junija.
