Republiko Slovenijo je državno pravobranilstvo pred domačimi sodišči zastopalo v pravdnih, nepravdnih, gospodarskih, izvršilnih, insolvenčnih, denacionalizacijskih, delovnopravnih, socialnopravnih, upravnih postopkih in postopkih upravnega spora, pred mednarodnimi sodišči pa v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), pred Sodiščem EU in v postopkih pred EFTA sodiščem. Hkrati je državo zastopalo v vseh predhodnih postopkih, torej pred uvedbo samega sodnega postopka.
Skupno je imelo v delu 80.629 zadev, kar je 4,9 odstotka manj kot leto poprej. Zaključilo pa je 37.688 zadev, kar je 12,5 odstotka manj kot leta 2015. Konec leta je bilo odprtih še 42.896 zadev.
Število novih zadev je bilo 4,7 odstotka nižje kot v letu 2015, se je pa pripad oz. obseg zadev v delu povečal na posameznih področjih dela. Tako je pravobranilstvo na področju pravdnih zadev beležilo izrazit, za kar 200 odstotkov povečan pripad v delovnopravnih sporih, in sicer zaradi večjega pripada množičnih zadev.
Prejelo je namreč večje število zadev pripadnikov Slovenske vojske, klasičnih delovnopravnih sporov pa je iz leta v leto manj. Pri tem 18,5 odstotka manjši pripad zadev pravobranilstvo beleži na področju socialnih sporov, kar po njihovi oceni lahko pomeni, da upravni organi pri odločanju s področja socialnega prava v primerjavi s prejšnjimi leti delujejo bolje.
Več zadev skušajo reševati izven sodnega postopka
Na pravobranilstvu izpostavljajo tudi povečanje števila zadev v predhodnih postopkih za dobrih sto odstotkov glede na leto 2015, kar po njihovih navedbah pomeni, da se vse več zadev reši ali vsaj poskuša rešiti izven sodnega postopka, z manjšimi stroški za udeležene stranke in manjšo obremenitvijo domačih sodišč. V delovnopravni sporih je bila lani še posebej izražena poravnalna funkcija pravobranilstva, saj je bilo samo s pripadniki Slovenske vojske in policije sklenjenih skupno kar 778 poravnav.
Na področje pravdnih zadev sodijo tudi civilnopravni in gospodarski spori. Pripad teh zadev se je v letu 2016 zmanjšal za 18,6 odstotka, število prejetih tovrstnih zadev pa je bilo najnižje v zadnjih petih letih, kar pomeni, da je teh sporov z Republiko Slovenijo vedno manj, so pa ti vedno bolj kompleksni in strokovno zahtevni, so zapisali v poročilu.
Z nekaterimi lani zaključenimi zadevami so, kot so navedli, uspeli državni proračun ubraniti pred izplačili več milijonov evrov. V poročilu so med drugim izpostavili, da je bil po 15 letih pravdnega postopka dokončno zavrnjen odškodninski zahtevek proti državi zaradi zatrjevanega nezakonitega dela zdravstvenega inšpektorata v višini skoraj 9,7 milijona evrov in mesečne rente v višini 63.428 evrov.
Po štirih letih pravdnega postopka na prvi stopnji je bila v letu 2016 za Slovenijo ugodno pravnomočno zaključena tudi zadeva, v kateri so Radenska, Pivovarna Laško in Pivovarna Union zahtevale plačilo škode, ki naj bi jim nastala zaradi prepovedi prodaje delnic družbe Poslovni sistem Mercator. S sprejeto odločitvijo sodišča je državno pravobranilstvo, kot so zapisali, z uspešnim zastopanjem v tem primeru državi prihranilo plačilo skoraj 60 milijonov evrov odškodnine.
Pripad odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja najnižji do sedaj
Je pa recimo po drugi strani v zadevi Infohip moralo izplačati nekaj čez 3,5 milijona evrov odškodnine za škodo za izgubljeni dobiček kot posledico kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pripad zadev iz naslova odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je sicer v letu 2016 najnižji do sedaj.
Sicer pa je državno pravobranilstvo tudi v lanskem letu med drugim prejelo večje število zadev zaradi neustreznih pogojev bivanja v priporu in zaporu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, pa tudi večje število tožb tako fizičnih kot tudi pravnih oseb kot investitorjev v obnovljive vire energije - sončno energijo.
Prejelo je sedem odškodninskih zahtevkov in dve tožbi, s katerimi oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine iz naslova škode zaradi nerazglašene oporoke, deponirane v sodni hrambi. Državo je v lanskem letu zastopalo tudi v 66 pravdnih postopkih, v katerih tožeče stranke zahtevajo odškodnino po zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
Z vidika pravnih vprašanj in dolgotrajnosti postopkov so problematični zlasti postopki po zakonu o denacionalizaciji, ne več po številu novih zadev, temveč po številu zadev v delu. Sodišča namreč rešujejo še tiste zadnje - najtežje in pravno najbolj kompleksne zadeve. Prav tako je manjše število zadev v delu zaznati v postopkih pred mednarodnimi sodišči (ESČP, SEU, SSEU in EFTA Sodiščem), so pa te vedno bolj dejansko in pravno kompleksne.
Slovenija je vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški. ESČP pa je Sloveniji vročilo 16 novih pritožbenih zadev. Med njimi je tudi pritožba v zadevi Rau in drugi proti Sloveniji, v kateri trije pritožniki zatrjujejo kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja, do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva. Kršitve zatrjujejo v zvezi s postopkom zaradi vračila premoženja, ki je bilo po drugi svetovni vojni zaplenjeno njihovim prednikom, in sicer gradov Olimje in Podčetrtek s pripadajočimi posestmi. Zahtevajo pravično zadoščenje iz naslova premoženjske škode v višini več kot 11 milijonov evrov ter pravično zadoščenje iz naslova nepremoženjske škode za vsakega v višini 30.000 evrov.
Državno pravobranilstvo v poročilu tudi opozarja, da je maja začel veljati nov zakon o državnem odvetništvu, in da je zato že konec letošnjega leta, še bolj pa v prihodnjem mogoče pričakovati večji pripad zadev na vseh področjih delovanja. Tako ocenjujejo, da bodo za kakovostno in nemoteno opravljanje vseh nalog Državnega odvetništva med drugim nujno potrebne tudi kadrovske okrepitve.
