Odločitev državnih svetnikov tako pozdravljajo v Skupnosti občin Slovenije (SOS). Kot so pojasnili za STA, so že v času pogajanj z vladnimi pogajalci za povprečnino vseskozi poudarjali, da gre zgolj za izravnalni ukrep zaradi dogovora vlade s socialnimi partnerji in je izrazito linearne narave, saj se izračunava zgolj povprečje. Slovenske občine pa so zelo različne, so zapisali.
Prav tako so pogajanja za povprečnino potekala v času, ko še ni bilo jasno, kakšno finančno breme bo zaradi povišanja plač zaposlenih občine doletelo. Tako nekatere občine z dodatnimi 3,5 evra sploh ne bodo uspele finančno izravnati povečanja mase plač za zaposlene, so opozorili. Da bi občine lahko pokrile vsaj povečane stroške iz naslova plač in drugih dohodkov zaposlenih, pa bi po grobih ocenah potrebovale vsaj dodatnih 5,2 milijona evrov, so še opozorili v SOS.
Tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS) pozdravljajo izglasovani veto. Opozorili so, da je sprememba povprečnine posledica plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja iz decembra 2016. V združenju so ocenili, da se bodo finančne posledice plačnega dogovora zaradi strukture ukrepov v večji meri odrazile na občinski ravni kot pa v ostalem javnem sektorju, zato so bile njihove zahteve bistveno višje.
V luči podhranjenosti občinskih financ in glede na ugodne gospodarske razmere pa so DZ pozvali k dodatnemu povišanju povprečnine, saj obseg sredstev ne sledi vedno novim oziroma vedno večjemu obsegu obstoječih zakonskih nalog občin in njihovemu financiranju. Občine so se zato primorane odrekati prepotrebnim investicijam oz. investicijskim vzdrževanjem, razvojnim nalogam in drugim storitvam za svoje občane, so še poudarili v ZOS.
Odločitev državnih svetnikov je razveselila tudi Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS). Državni svet je s tem po njihovem mnenju ponovno upravičil svojo ustavno vlogo, "s čimer dokazuje, da je dvodomni sistem še kako nujen in potreben, ko gre za varovanje interesov lokalne samouprave".
Tudi po njihovem mnenju ni mogoče podpreti predloga, po katerem bi se povečani stroški občin, ki bodo nastali zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja, reševali zgolj z linearno povečanim zneskom povprečnine. Jasno je namreč, da zvišanje stroškov plač v javnem sektorju nesorazmerno bolj prizadene vse tiste občine, ki imajo več javnih ustanov in zato tudi večje število javnih uslužbencev. Prelevitev tega stroška v dvig povprečnine po trenutni formuli zato pomeni predvsem nepravično porazdelitev povprečnine po občinah, so še opozorili.
Državni svet je namreč v torek na izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, s katero je DZ zagotovil nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence. Veto je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, ker tudi višja povprečnina ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim občin.
Poslanci bodo morali po izglasovanem vetu o noveli ponovno odločati, podpreti pa jo bo moralo najmanj 46 poslancev. Glede na to, da so novelo pred tednom dni potrdili s 73 glasovi za in nobenim proti, vnovična podpora verjetno ni vprašljiva.
