Medijska zbornica, takrat še Združenje za tisk in medije, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je skupaj z Združenjem radijskih postaj ter Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) leta 1991 podpisalo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje.
Leta 1996 je združenje podalo predlog za revizijo kolektivne pogodbe, a ker do sprememb ni prišlo, je s 1. septembrom 1998 izstopilo iz kroga podpisnikov. O tem so z dopisom obvestili sindikat, vse časopisne in medijske hiše in register, ki ga upravlja ministrstvo za delo, niso pa tega objavili v uradnem listu.
Sindikat novinarjev Slovenije vseskozi vztraja, da omenjena kolektivna pogodba ne pozna izstopa iz podpisništva, zato ravnanje združenja ne more imeti pravnih posledic na veljavnost kolektivne pogodbe.
Tako je medijska zbornica sprožila sodni spor, o katerem so sodišča že večkrat odločala. Nazadnje je delovno in socialno sodišče 26. januarja odločilo, da kolektivna pogodba za poklicne novinarje ne velja več, a šele od 6. maja 2009, in ne od 1. septembra 1998, kot je navajala zbornica.
Zakon o gospodarskih zbornicah je leta 2006 namreč ukinil obvezno članstvo v gospodarski zbornici, zakon o kolektivnih pogodbah pa je določil, da kolektivne pogodbe, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom triletnega prehodnega obdobja, torej s 6. majem 2009.
Prvostopenjsko sodišče je ob tem ugotovilo še, da omenjena kolektivna pogodba kljub vsemu navedenemu še vedno velja za RTVS, saj je ta leta 2008 podpisala prvi, leta 2014 pa še drugi aneks h kolektivni pogodbi, kar kaže na to, da se kolektivna pogodba dejansko uporablja in izvaja kot podjetniška kolektivna pogodba.
Kot izhaja iz sodbe, ki jo je pridobila STA, so se na ugotovitve prvostopenjskega sodišča pritožili Medijska zbornica, Sindikat novinarjev Slovenije, Delo in Večer, a je višje sodišče vse pritožbe zavrnilo.
V sindikatu ocenjujejo, da razsodba v nekaterih pogledih ni dosledna. Kolektivna pogodba se je pri stranskih udeležencih namreč uporabljala tudi po datumu, ko jo je sodišče razveljavilo po določbah zakona o kolektivnih pogodbah. "Menimo tudi, da je primer veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje precedens za sistem kolektivnega dogovarjanja in pomembno pravno vprašanje," so navedli za STA in napovedali vložitev predloga za revizijo na vrhovno sodišče.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je imela v času sklenitve veljavo za vso državo, krog podpisnikov na delodajalski strani pa se je nenehno ožil zaradi izstopov iz medijske zbornice. Večer, Delo in Primorske novice, so iz Medijske zbornice izstopili septembra 2015.
