Pod poročilo, ki obsega nekaj več kot 80 strani in so ga danes objavili na spletni strani DZ, sta sicer podpisana le predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec in njegov namestnik Igor Lamberger, ne pa tudi druga namestnica predsednika Alma Sedlar. Kot je ob predaji poročila dejal Štefanec, je namestnica na seji senata glasovala proti poročilu.
V letu 2016 je bila sicer ena od osrednjih točk delovanja komisije vezana na zakonski okvir. V KPK si namreč intenzivno prizadevajo za dejavno sooblikovanje novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, da bi vzpostavili učinkovito obravnavo primerov sumov korupcije.
Komisija je v preteklem letu zabeležila spremembo trenda glede števila prejetih prijav, saj jih je prejela 1160 oz. 77 več kot leto prej. To na KPK razumejo kot kot večanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo.
Veliko pozornosti je posvetila tudi sistemskim obravnavam sumov korupcije. Nadaljevala je z obravnavo problematike korupcije v zdravstvu, upravljanja z državnim premoženjem, pod drobnogled vzela kadrovanje v javnih zavodih in poslovanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter problematiko dodatkov in avtorskih honorarjev.
Zaradi večje osredotočenosti na sistemske preiskave in težave, vezane na izvajanje zakonodaje, je komisija izdala znatno manj zaključnih dokumentov v zadevah suma korupcije, je pa v istem obdobju uvedla skoraj trikrat toliko prekrškovnih postopkov kot leto prej.
Čeprav je komisija na področju lobiranja po lanskem izjemnem porastu zaznala umiritev trenda glede števila prijavljenih lobističnih stikov, pa je v lanskem letu zabeležila več kot 100 odstotni porast v kategoriji lobiranj registriranih lobistov. Komisija je pri svojem delu zaznala problem neporočanja lobističnih stikov znotraj nekaterih poslanskih skupin in ministrstev.
V letu 2016 je komisija prejela v reševanje 1160 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, od tega je bilo 494 zavrženih, 666 pa je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu. Rešila je 1078 zadev, in sicer je v zadevi izdala zaključni dokument, zadevo zavrgla ali odgovorila drugim pristojnim organom oz. prijaviteljem.
Izdala je zaključni dokument v 367 zadevah suma korupcije, uvedla 375 prekrškovnih postopkov zaradi ugotovljenih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, podala 48 naznanil in ovadb zaradi suma kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona ter podala 99 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti. Gre za organe, kot so policija, računsko sodišče finančna uprava in inšpekcijski organi.
Komisija je izvedla 46 sej senata, razvila in nadgrajevala spletno orodje Erar, prejela 61 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, prejela 9770 poročil o premoženjskem stanju, prejela 2004 poročila o lobističnih stikih ter izvedla 46 izobraževanj, usposabljanj, predavanj in posvetov, ki se jih je udeležilo 1810 slušateljev.
Posodobila je akcijski načrt uresničevanja resolucije o preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet leta 2005 in nazadnje posodobljen leta 2009. Obeležila je mednarodni dan boja proti korupciji s tednom boja proti korupciji, v okviru katerega so potekali filmski festival, predavanja in okrogla miza, ter izvedla ustvarjalna natečaja za vrtce in šole. Izdelala je tudi oceno korupcijskih tveganj v slovenskih šolah.
Veljavni proračun komisije je znašal nekaj več kot 1,53 milijona evrov, konec leta 2016 pa je imela zaposlenih 35 javnih uslužbencev, od tega enega za določen čas (kabinetna zaposlitev) in tri funkcionarje. V 2016 sta se na komisiji zaposlila dva javna uslužbenca, dvema je delovno razmerje prenehalo, dva javna uslužbenca pa sta nadomeščala javni uslužbenki zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta. Dobrih 60 odstotkov zaposlenih je bilo uvrščenih med 25. in 43. plačni razred, je še navedeno v poročilu.
Namestnica predsednika KPK Alma Sedlar je za STA pojasnila, da letnega poročila ne more podpreti, ker "zaradi sistematičnega izključevanja in izločanja iz procesov dela in informacij na KPK ter neenakopravne obravnave v primerjavi z drugima dvema članoma senata nisem imela možnosti na način kot druga dva člana senata sodelovati pri zadevah, ki so predstavljene v letnem poročilu in ki bi jih tako s svojim glasom 'za' potrdila, čeprav pri njih dejansko nisem mogla sodelovati na primerljiv način".
Izrazila je upanje, da se fokus s tem ne bo osredotočil zgolj na njen položaj, temveč bo tudi njen glas proti letnemu poročilu sprožil širšo razpravo o učinkovitosti delovanja KPK ter vsebinah ter dosežkih institucije v letu 2016. "Senat KPK bo lahko znova deloval kot polno operativen in neodvisen kolegijski organ šele, ko bo enakopravna obravnava ter vključenost v procese dela in informiranja na primerljiv način zagotovljena vsem trem, ne le dvema članoma senata," je še navedla Sedlarjeva.
