Poslanka SDS Jelka Godec je namreč ministrico vprašala, zakaj skupna javna naročila v zdravstvu trajajo kar eno leto, kako dolgo traja priprava strokovnih meril in koliko časa ministrstvo potrebuje za objavo javnega razpisa. Poleg tega so jo zanimali vzroki za revizije.
Skupno javno naročilo za rokavice, za katerega je bil rok za oddajo ponudb julij 2016, še vedno ni oddano, je povedala. Pri tem je naštela še nekaj podobnih primerov. Glede na to jo je zanimalo, zakaj javna naročila še niso bila oddana in katera skupna javna naročila za nakup zdravstvenega materiala trenutno potekajo na ministrstvu.
Ministrica za zdravje Kolar Celarčeva je dejala, da so skupaj z ministrstvom za javno upravo leta 2015 začeli izvajati projekte skupnega javnega naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov. Prvo skupno javno naročilo za 900 sklopov zdravil je zaključeno, pred oddajo naročila pa bo izveden še postopek s pogajanji. Za 30 sklopov so prejeli štiri zahtevke za revizijo.
Glede skupnega javnega naročila igel je povedala, da poteka pregled ponudb, določeni ponudniki pa bodo pozvani k dopolnitvi ponudb. Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pri plenicah, rokavicah in katetrih bo sprejeta predvidoma v maju.
Skupno javno naročilo materiala za respiratorno terapijo, tehnične in splošne strokovne zahteve bo objavljeno junija, glede skupnega javnega naročila materiala za interventno kardiologijo pa je dejala, da je specifikacija za naročilo žilnih opornic pripravljena.
Godčeva je predlagala javno razpravo o tem, kako ministrstvo za zdravje pripravlja javna naročila. DZ bo o tem predlogu odločal v torek v okviru glasovanj.
Nado Brinovšek iz SDS pa je zanimalo, kako se rešuje problematika urgentnih centrov. Kolar Celarčeva je med drugim pojasnila, da na ministrstvu aktivno deluje delovna skupina za prenovo modela financiranja nujne medicinske pomoči, prav tako pa tudi skupina za pripravo metodologije pediatričnih urgentnih centrov.
Dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani bosta po njenih besedah vsak trenutek vedela, kje so reševalna vozila, in v nujnih primerih aktivirala najbližjega. Tako bodo dostopni časi krajši, je zagotovila.
Dispečerski center v Mariboru je po njenih besedah praktično dograjen in pripravljen. V zaključni fazi pa je razpis za računalniško podporo, ki bo tako v mariborskem kot ljubljanskem centru, je povedala.
