Na obeh področjih je pripombe imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS).
Členi, ki zadevajo delovna razmerja, bodo zagotovo padli na ustavnem sodišču, je prepričan predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanovič. Po besedah Mihe Kordiša (ZL) predlog zakona v 59. členu suspendira zakon o delovnih razmerjih za športno panogo. Kot je dejal, je sedanje stanje slabo, s predlogom pa vlada razmere legalizira in se bodo tako še poslabšale. Kot je dejal Tomaž Lisec (SDS), imamo, tako kot delavcev, tudi ogromno športnikov, ki so na minimalni plači, so izkoriščani in bodo izkoriščani še bolj.
Zato so v ZL predlagali črtanje spornih določb. V SDS pa bi možnost izjem, ki bistveno posegajo v delovno pravno zaščito športnikov in strokovnih delavcev v športu, dopustili, če bi bile zapisane v kolektivni pogodbi. Da bi enega od opozicijskih dopolnil vendarle podprli in bi člen ostal odprt, do odločanja na plenarni seji pa bi našli ustrezne rešitve, se je zavzela tudi predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček (NP).
Vendar je večina na odboru obe dopolnili zavrnila. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pa je pred tem ugotavljala, da dopolnilo SDS zgolj dodaja kolektivno pogodbo, pri čemer predlagana določba po njenih besedah možnosti sklenitve kolektivne pogodbe v ničemer ne omejuje, v kolikor je to želja športne srenje. Kot je opozorila, pa so na področju športa različne situacije.
Peter Vilfan (DeSUS) je dodal, da ni vse tako črno in ni vse tako slabo. Po njegovih besedah v tem trenutku v Sloveniji interesa za sklepanje delovnega razmerja med klubi in društvi, pa tudi med športniki, skorajda ni, ker se vsi zavedajo, da če bo prišlo do masovnega sklepanja delovnih razmerij, bodo ti klubi, ta društva v najkrajšem možnem času propadla. Dodal je, da se govori le o negativnih straneh individualnih pogodb, a v teh pogodba piše velikokrat tudi o nagrajevanju.
Kar zadeva vprašanje odškodnin in nadomestil pri prestopu športnikov, je bilo sprejeto dopolnilo koalicije, ki naj bi zagotovilo jasnejše razlikovanje njihovega namena. Po drugi strani pa SDS ni uspela s predlogom, da se v primeru prestopa športnika (profesionalnca ali amaterja) ne glede na njegovo starost nadomestila za prestop ne sme zahtevati. Dopustno bi to lahko bilo le, če bi bilo tako določeno s kolektivno pogodbo za športnike.
Je pa podporo na odboru med drugim dobila rešitev, po kateri bo ministrstvo še naprej sofinanciralo udeležbo študentov tudi na evropskih in svetovnih univerzitetnih prvenstvih, ne le univerzijadi oz. evropskih univerzitetnih igrah, katerih nosilec je Slovenska univerzitetna športna zveza. Za slednje so se zavzeli v Študentski organizaciji Slovenije, ločeni dopolnili pa sta vložila SDS in NSi.
Na predlog NSi bo v zakonski predlog vključena tudi rešitev, ki bi odstranila prepreke za zaposlitev športnikov-invalidov v javnem sektorju. Kot je dejala Ljudmila Novak (NSi), se vrhunskim športniki lahko zaposlijo v javnem sektorju, vojski, policiji, a za to veljajo zdravstvene omejitve. Sami pa so predlagali, da te za športnike-invalide ne bi veljale.
Ob koncu je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin sklenil vladi predlagati, naj spodbudi spremembe sistematizacije delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi na način, ki bo v skladu s cilji in nameni novega zakona o športu omogočil učinkovito uresničevanje možnosti zaposlitve športnikov invalidov v javnem sektorju.
