Veljavni zakon določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja "v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki". S tem je bilo po navedbah ministrstva za finance mišljeno, da omogoča razkritje zaupnih podatkov v vseh zakonsko določenih primerih, zato krog upravičencev do dostopa do zaupnih podatkov ni taksativno naveden.
A parlamentarna preiskovalna bančna komisija, ki je bila postavljena z namenom raziskovanja dejanskega stanja in ki naj bi lahko pridobivala tudi zaupne podatke od različnih deležnikov, kadar jih potrebuje za sprejemanje pravnih in političnih odločitev iz svoje pristojnosti, je ministrstvo opozorila, da se zaradi nejasnosti te določbe in s tem povezane neenotne sodne prakse sooča z veliki težavami pri pridobivanju teh podatkov.
Med izjeme od varovanja dolžnosti zaupnih bančnih podatkov je tako v predlogu, objavljenem med vladnimi gradivi v obravnavi, dodan primer, ko te podatke pisno zahteva parlamentarna preiskovalna komisija, kadar izvaja preiskavo. V tem primeru namreč interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.
Ker mora parlamentarna preiskovala komisija delovati v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi, rešitev ohranja ustrezne varovalke, ki onemogočajo zlorabo instituta bančne tajnosti. Če banka namreč označi dokumente s tem, da gre za zaupne podatke, jih komisija ustrezno zavaruje. Obenem pa še vedno obstaja možnost sodne presoje, ali je komisija v tem primeru delovala v skladu s svojimi pooblastili, obsegom in namenom preiskave, meni ministrstvo.
