Habre je bil maja lani na posebnem sodišču, ki ga je vzpostavila Afriška unija (AU), spoznan za krivega koordiniranja zločinov proti človečnosti, vključno z nezakonitim pridržanji, represijo in spolnim suženjstvom. Zločine je zagrešil med letoma 1982 in 1990, ko je bil čadski predsednik.
Njegovi odvetniki so se na sodbo pritožili, pri čemer so se sklicevali na postopkovne napake, kršitve pravice do obrambe in druge nepravilnosti pri sojenju. Odvetniki, ki jih je imenovalo sodišče, so zahtevali milejšo kazen.
Posebno sodišče v Dakarju je danes potrdilo dosmrtno zaporno kazen, oprostilo pa ga je posilstva. Habre, ki ga na današnjem izreku sodbe ni bilo, je že v zaporu. Kazen pa bo odslužil v Senegalu ali kateri od drugih držav Afriške unije.
Ameriški odvetnik Reed Brody, ki je sodeloval z žrtvami, je dejal, da današnja sodba "predstavlja močno sporočilo, da so končani dnevi, ko so lahko tirani surovo ravnali z ljudmi, plenili njihovo premoženje in odšli v tujino v razkošno življenje". "Današnji dan se bo vpisal v zgodovino kot dan, ko je skupina neuklonljivih preživelih prevladala nad njihovim diktatorjem," je še povedal Brody, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah čadskih človekoljubnih organizacij je bilo v času Habrejevega režima, ki je podpiral nasilno zatiranje političnih nasprotnikov in bil usmerjen proti etničnim skupinam, ki so jih imeli za grožnjo, ubitih 40.000 prebivalcev Čada. Zaradi zločinov v času njegove vladavine je dobil vzdevek Afriški Pinochet.
Potem ko je Habre 22 let živel v izgnanstvu v Senegalu, so ga leta 2013 prijeli v Dakarju. Gre za prvi primer, ko je posebno sodišče v okviru AU sodilo nekdanjemu voditelju za kršitve človekovih pravic. Je tudi prvi primer, ko je sodišče neke države, v tem primeru Senegala, sodilo nekdanjemu vodji druge države, Čada. Afriškim voditeljem so za zločine doslej sodili na mednarodnih sodiščih. Proces proti njemu se je začel konec julija 2015.
