S predlogom zakona se v družbi sistemskega pomena za državo uvaja dodaten nadzor, je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V družbo se lahko pošlje izrednega člana uprave, ki bo odgovoren izključno za vodenje poslov med to družbo in njenim večinskim družbenikom ter z njim povezanimi osebami, je pojasnil.
V predlogu zakona je tako zapisano, da lahko vlada v primeru, da je večinski družbenik družbe sistemskega pomena v postopku zaradi insolventnosti, predlaga sodišču v imenovanje začasnega izrednega člana uprave. Njegova naloga je družbo ščititi pred denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika, ne sme pa se vpletati v redno poslovanje.
V času mandata izrednega člana uprave bodo torej prepovedani posli, kot so dajanje garancij, poroštev, posojil, blagovnih kreditov in podobnega večinskemu družbeniku, je naštel minister. Prav tako bo prepovedano prevzemanje dolgov od večinskega družbenika v težavah.
"Predlog ni ustavno sporen, saj je poseg v lastninsko pravico minimalen," je dejal Počivalšek. Zatrdil je tudi, da se z njim ne posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Drugače menijo v SDS in NSi. Predlog zakona pomeni poseg v zasebno lastnino in je neustaven, sta opozorila Marko Pogačnik (SDS) in Matej Tonin (NSi). "Ta zakon Mercatorja ne more rešiti," je dejal Tonin, Pogačnik pa je menil, da trenutna zakonodaja o gospodarskih družbah v zadostni meri ščiti družbe pred obvladujočimi družbami.
Vendar pa zakon o gospodarskih družbah pod določenimi pogoji dovoljuje tudi škodljiva navodila obvladujoči družbi, je spomnil Uroš Prikl (DeSUS). "Če pride do hitrega izčrpavanje Mercatorja, lahko brez predhodnega ukrepanja le obsedimo, gledamo v zrak in iščemo krivce," je dejal in menil, da mora biti Slovenija zaradi 10.000 zaposlenih in njihovih družin ter velikega števila dobaviteljev pripravljena na vse, da bi preprečila morebitne negativne posledice za Mercator.
Podobno je dejal Jan Škoberne (SD). "Naša ustava posredno priznava, da ima svoboda meje in da zasebni podjetniški poizkusi v imenu iskanja dobička ne smejo povoziti interesa javnosti," je podprl predlog zakona. "Delujemo preventivno," se je strinjala tudi Andreja Potočnik (SMC).
Poslancem ZL se zdi predlagani zakon nepotreben, vendar mu ne bodo nasprotovali. "Gre za promocijsko potezo vlade, ki si želi oprati roke nad izjemno težkim položajem, v katerem se je znašel Mercator," je dejal Matej T. Vatovec. Scenarij je bil namreč jasno zapisal že pri prodaji Mercatorja Agrokorju pred tremi leti, je spomnil na dejstvo, da se je že takrat vedelo za veliko zadolženost hrvaškega kupca.
Vlada je predlog zakona pripravila po vzoru hrvaškega zakona za Agrokor, na podlagi katerega lahko sistemsko pomembno podjetje za Hrvaško zaprosi za pomoč države, ta pa tja pošlje izredno upravo.
Agrokor, ki je Mercator kupil leta 2014, je zahtevo za imenovanje izredne uprave naslovil na hrvaško vlado v začetku aprila, potem ko je zaradi za šest milijard evrov nagrmadenih dolgov zašel v težave z likvidnostjo, dobavitelji pa so prenehali dobavljati blago njegovi trgovski družbi Konzum.
Počivalšek je prejšnji teden na seji matičnega odbora za gospodarstvo zatrdil, da je Mercator za zdaj zdrava družba in posluje normalno, danes pa je bilo slišati opozorila, da se mu že dela škoda. "Mercatorjeve nepremičnine na Hrvaškem brez plačila uporablja Konzum, sam pa v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah plačuje drage najemnine Agrokorju," je opozoril Tonin. A tega tudi obravnavani zakon ne bo rešil.
