Po mnenju predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je zdravstveni sistem potreben celovite prenove, medtem ko ministrstvo z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ureja obrobne zadeve, kot je podeljevanje koncesij. Tako pred tem pogreša ureditev denimo mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, spremembo organizacije itd.
"Želela bi si, da bi za ta zdravstveni sistem končno poskrbel nekdo, ki je sposoben pogledati nanj s strani bolnika," je dejala in dodala, da zakonodajne rešitve, ki jih vlada pošilja v DZ pod krinko, da se je naredilo nekaj za zdravstvo, ne prinašajo nič za bolnike.
Medtem ko so bile pred petimi leti samoplačniške zdravstvene storitve na področju pediatrije velika izjema, je danes žal postalo pravilo. "To ni majhna stvar, če mora šolar z zlomljenimi očali čakati na okulista tedne in mesece," je dejala in dodala, da so dolge čakalne vrste za otroke tudi na področju dermatologije in alergologije. Zato so prisiljeni pisati napotnice pod nujno in hitro, da otroci pravočasno pridejo na storitev. Opozorila je, da predlog nove stopnje nujnosti "zelo hitro" v okviru predloga novele zakona o pacientovih pravicah, ne bo prinesel nič za bolnike, saj je težava v kapacitetah izvajalcev.
"Na drugo kot celovito rešitev sprememb zdravstvenega sistema zdravniki ne pristajamo," je dejala in dodala, da bi bilo bolje, da se parcialno sploh ne uvajajo spremembe, saj bo potem v prihodnjih letih in desetletjih še več dela, da jih bodo popravili.
Tudi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin upa, da predlogi zakonov na področju zdravstva, takšni kot so, ne bodo sprejeti, ampak da se bo sprememb zdravstva lotila kakšna vlada, ki bo imela izdelano vizijo. Po njegovem mnenju so predlagane spremembe zakona "izključno piar poteze v cilju cenenega zadovoljevanja nekaj členov koalicijske pogodbe". "Tudi koalicija pri zakonodaji ni enotna in se dikcije zakonov spreminjajo iz ure v uro. Vnaprej zavračamo vsako odgovornost za to, da bo zdravstveni sistem še slabši, še manj dostopen," je dejal in dodal, da bodo takšne spremembe škodile predvsem bolnikom.
Ocenjuje, da bodo predlagane spremembe pripeljale v položaj, da bodo tisti, ki denarja nimajo, še vedno čakali in to celo dlje časa, tisti, ki denar imajo, pa si bodo storitve plačali. "To deluje kot indijski vlak," je dejal.
Kot ustavno sporno je ocenil omejevanje pravice zdravnikov do dela pri drugih delodajalcih. "Gre le za zadovoljevanje tistih famoznih zgodb o dobičkarjih in zaslužkarjih. Če teh 'dobičkarjev in zaslužkarjev' ne bi bilo, bi lahko zaprli mnoge oddelke, pa tudi brežiško, ptujsko, trboveljsko in morda še kakšno bolnišnico," je ocenil.
Spomnil je, da mora vlada v skladu z dogovorom o začasni zamrznitvi stavke spremeniti zakon o javnih uslužbencih. Napovedal je, da bodo pri tem vztrajali in da jih izgovarjanje na ministrstvo za javno upravo ne briga. Tako upa, da jeseni ne bodo prišli ponovno v položaj pred zaostritvijo stavke. Pojasnil je, da imajo glede tega danes sestanek na ministrstvu za zdravje.
Predsednik zdravniškega društva Radko Komadina pa je dodal, da je glavni strokovni svet društva večkrat protestiral proti temu, da se "stroko preslabo sliši pri pripravi reform". Tako ga skrbi, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino. Tako poziva, naj se pred sprejemom zakonov prisluhne zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je dejala, da predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v obliki, kot je bil poslan v DZ, ne more podpreti. Po njeni oceni mnenje zdravništva pri pripravi zakona ni bilo dovolj upoštevano. Pričakuje pa, da jih bo ministrstvo bolj upoštevalo pri pripravi ostalih zakonov na področju zdravstva, tako so že začeli sodelovati pri spremembah zakona o zdravniški službi.
