Odbor v letnem poročilu poudarja, naj države članice namesto pripora čim več uporabljajo druge ukrepe, kot so varščina, hišni pripor, elektronski nadzor, odvzem dokumentov ali pravosodni nadzor. CPT predlaga, da bi morali te ukrepe uporabiti tudi za tuje državljane, ki so v priporu pogost zato, ker veljajo za bolj begosumne.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je dejal, da je odbor odkril resne pomanjkljivosti glede pogojev, v katerih bivajo priporniki po Evropi. "Pozivam države, naj zagotovijo, da so pogoji pridržanja v skladu s standardi človekovih pravic in da se pripor pred sojenjem uporablja samo, če je nujno potrebno, kar bo prispevalo k zmanjšanju prenatrpanosti zaporov," je poudaril.
"Pripor ima lahko hude psihološke posledice - stopnja samomorilnosti med priporniki je nekajkrat višja kot med obsojenimi zaporniki - in druge resne posledice, kot so prekinitev družinskih vezi, izguba zaposlitve ali stanovanja," je opozoril predsednik CPT Mikola Gnatovski.
Pripor bi moral biti odrejen za najkrajši možen čas. Vsak primer bi morali obravnavati posebej glede na to, kakšno je tveganje, da bo storilec zagrešil novo kaznivo dejanje, pobegnil, vplival na dokaze ali priče ali se vmešaval v postopek, je dodal Gnatovski.
Kot ugotavlja CPT, se pogostost in trajanje pripora močno razlikujeta od države do države. Delež pripornikov med celotno zaporniško populacijo sega od osem do 70 odstotkov. V povprečju približno četrtina vseh zapornikov v državah članicah Sveta Evrope še ni dočakala pravnomočne sodbe. Med tujimi državljani je ta delež še višji, okoli 40 odstotkov.
Predstavniki CPT so med obiski v državah članicah ugotovili, da so priporniki pogosto zaprti v razpadajočih in prenatrpanih celicah. V nekaterih primerih so bile razmere nehumane in ponižujoče.
Odbor je v poročilu izrazil zaskrbljenost zaradi omejitev, ki veljajo za pripornike v več državah, posebej glede stikov z zunanjim svetom. Te omejitve vključujejo prepoved telefonskih klicev ali obiskov ali celo samico.
CPT priporoča odpravo prakse, ki jo imajo nekatere države, da so priporniki več tednov ali celo dlje zaprti v prostorih za pridržanje organov pregona. Ti prostori niso namenjeni daljšemu bivanju, poleg tega dolgotrajno pridržanje v prostorih organov pregona povečuje tveganje, da priporniki postanejo žrtve ustrahovanja in zlorab pripadnikov organov pregona.
Glede na podatke Sveta Evrope je bilo v Sloveniji leta 2015 105,8 osebe na 100 razpoložljivih priporniških mest, kar pomeni, da so slovenske priporne zmogljivosti prezasedene. V Sloveniji je bilo med celotno zaporniško populacijo 17,3 odstotka pripornikov.
