Ministrica je zadovoljna, da bo vlada lahko soglasno potrdila novelo, s katero po njenem mnenju na transparenten in zakonit način urejajo tudi podeljevanje koncesij v zdravstvu.
Po težkih usklajevanjih in napetih odnosih med ministrico in DeSUS so se danes partnerji dogovorili za kompromisni predlog, ki je po besedah ministrice izboljšava dveh členov. A s tem ne spreminjajo osnovnega koncepta zakona, je povedala v izjavi novinarjem po koalicijskem srečanju.
Po predlogu se bodo koncesije podeljevale na osnovi javnega razpisa, s koncesijskim aktom za 15 let, ob preverjanju izpolnjevanja pogojev in kriterijev pa se lahko koncesija podeli še za 15 let, je pojasnila ministrica.
Gantar je spomnil, da je dosedanji predlog predvideval podaljšanje koncesije do 15 let, poleg tega pa so zdaj po njegovih navedbah veliko bolj jasni kriteriji.
Koncesija se tako podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe oz. če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri izpolnjevanje kriterijev kakovosti in realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije. Če so izpolnjeni pogoji, se na podlagi pozitivnega mnenja zavoda za zdravstveno zavarovanje in zdravniške zbornice podaljša obdobje podelitve koncesije za 15 let, določa predlog.
Gantar je povedal, da se bodo v poslanski skupini o podpori zakonu še pogovorili, a načeloma meni, da ga v kompromisni obliki lahko podprejo. Usklajevanja je sicer označil za naporna. Ministrica pa je ocenila, da je dolgotrajno usklajevanje predloga pokazatelj, kako težavne so spremembe v zdravstvu.
V SD predlog podpirajo, vendar izpostavljajo svoje zahteve glede določb, ki opredeljujejo konkurenčno prepoved v zdravstvu. Po predlogu lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zavodu na podlagi pisnega obvestila svojemu delodajalcu. Pri zasebniku pa lahko dela največ v obsegu osmih ur na teden, pred tem pa mora dobiti soglasje delodajalca.
V SD bodo v parlamentarnem postopku z dopolnilom predlagali, da je tudi za delo v drugem javnem zavodu potrebno soglasje delodajalca, je povedala državna sekretarka v kabinetu premierja Mira Cerarja iz vrst SD Andreja Črnak Meglič.
Da bi to bilo v nasprotju z dogovorom, ki ga je vlada sklenila z zdravniškim sindikatom Fides, po njenih besedah "ni problem stranke, ki vztraja na enakih pogojih delovanja v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih".
Sicer pa je za SD, ki se je z zakonom strinjala že pred današnjim kompromisom, pomembno, da ostaja primarni izvajalec zdravstvene dejavnosti javni zdravstveni zavod in da s sistemom podeljevanja koncesij ne rušijo že vzpostavljenega v preteklosti.
S podporo dopolnilu SD glede soglasja za delo v drugem javnem zavodu tudi v SMC ne bodo imeli težav, je za STA povedal poslanec Branko Zorman, ki je sicer pozdravil kompromis.
Po njegovih ocenah po današnjem dogovoru glede podpore zakonu tudi v DZ ne bi smelo biti težav. "Kompromis je pač rezultat vsebinskih pogovorov in pomembno je, da gre zakon naprej," je povedal.
Predlog zakona bo vlada v DZ poslala po rednem postopku.
Glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju danes niso govorili. Kolar Celarčeva je zagotovila, da delajo na predlogu, ki bo vseboval pripombe iz javne razprave, načrtujejo tudi, da bodo v kratkem na ponovna usklajevanja povabili še vse interesne skupine. Spomnila je, da so uspešno končali usklajevanja s pogajalsko skupino, ki jo je imenoval Ekonomsko-socialni svet, čeprav brez sodelovanja predstavnikov delodajalcev.
Ministrica je dejala, da gospodarstveniki načelno spremembe podpirajo, imajo pa pripombe. Še vedno je tudi v načrtu, da bi bil zakon na vladi sprejet pred parlamentarnimi počitnicami, je povedala in zatrdila, da so narejeni tudi vsi izračuni glede zakona.
