V aktualnem mandatu po številu zastavljenih pisnih vprašanj in pobud močno izstopa poslanska skupina SDS. Do 3. marca letos jih je po podatkih Parlametra zastavila 2786. Sledijo ZL s 441, NSi z 240 in SMC z 221 poslanimi vprašanji in pobudami.
Brglez: Manj, a zahtevnejša vprašanja
Po Brglezovih ocenah so poslanska vprašanja logičen instrument opozicije. "Vprašanje pa je, če je to smiselno, če ne bi morda raje postavili tista najbolj zahtevna, pa še ta javno," je navedel za STA. Vendar potrebne, dvotretjinske večine v DZ za takšno spremembo ni.
Brglez bi sicer pustil do štiri nenapovedana ustna poslanska vprašanja, druga pa bi omejil ali celo ukinil. Meni namreč, da je zdaj sistem neoptimalen, ker en dan plenarne seje porabijo samo za poslanska vprašanja, ki včasih zadevajo čisto lokalne zadeve. Tako se kdaj zgodi, da sta na seji le poslanec, ki sprašuje, in minister, ki odgovarja.
Ustna poslanska vprašanja bi Brglez dal na voljo samo opoziciji, za ostale zadeve pa naj poslanske skupine povabijo ministra na razgovor ali pa gredo na pogovor na ministrstvo. Tako bi poslanska vprašanja dosegla svoj cilj, ocenjuje Brglez, ki sicer ugotavlja, da se je prisotnost ministrov ob poslanskih vprašanjih izboljšala.
A obenem razume, zakaj poslanci temu predlogu ne bi bili naklonjeni. "V Sloveniji je namreč tako, da če vas volivci ne slišijo, da se zanimate za lokalne zadeve, vas tudi najverjetneje ne izvolijo več," je pojasnil.
Vprašanja nastajajo tako v poslanskih skupinah kot na pobudo državljanov
Institut poslanskih vprašanj omogoča neposreden način komunikacije poslancev z izvršno vejo oblasti oz. nadzor nad njo. V večini poslanskih skupin ga ocenjujejo kot potreben, koristen in učinkovit, saj tako lahko opozorijo na težave, s katerimi se soočajo državljani, ali pa poslanci vprašajo za načrte vlade, jo opozorijo, spodbudijo k ukrepanju in morda sprožijo spremembe zakonodaje.
V večini poslanskih skupin ugotavljajo, da poslanska vprašanja za vlado nastajajo med poslanci, a ideje zanje dobijo tudi na terenu ali pa jih od državljanov prejmejo po elektronski pošti. To razmerje je v poslanskih skupinah različno ocenjeno.
V SDS so pojasnili, da lahko državljani vprašanje zastavijo tudi preko obrazca na spletnih straneh stranke.
V tej stranki menijo, da do izkoriščanj oz. zlorabe instituta poslanskih vprašanj ne prihaja, prav tako vsaj za svojo poslansko skupino zagotavljajo v NSi. Po mnenju SMC je institut poslanskega vprašanja pravica vsakega poslanca do spremljanja dela vlade in od posameznega poslanca je tudi odvisno, v kolikšni meri in na kakšen način ga bo uporabljal.
Zasipanja ministrstev s poslanskimi vprašanji v DeSUS ne podpirajo in pravijo, da se tega tudi ne poslužujejo. V SD medtem ocenjujejo, da so tudi poslanska vprašanja včasih politični manever poslank in poslancev, v katerem prvotno ni zaznati namere po opozarjanju in reševanju določenih vsebin, temveč v iskanju političnih koristi poslanca ali poslanske skupine.
Manj zadovoljni s pravočasnostjo pisnih odgovorov, težava suhoparnost, posploševanje in neuresničevanje obljub
V poslanski skupini SMC so z odzivnostjo vlade ter odgovori zadovoljni. Včasih kakšen resor za odgovor porabi več časa, a je to po mnenju SMC verjetno moč pripisati tudi zahtevnosti in kompleksnosti vprašanja ter organizacijski učinkovitosti ministrstva.
Tudi v DeSUS so z odzivi relativno zadovoljni, čeprav se zgodi, da ti niso popolni, so presplošni ter včasih dopolnitve čakajo predolgo. V SD pravijo, da glede časovnice in vsebin odgovorov ne gre posploševati.
V SDS bi pri ustnih vprašanjih pričakovali večji angažma ministrov, prav tako bi večkrat pričakovali širšo razpravo o odgovorih ministrov, ki se konkretnim navedbam pogosto izmikajo.
V NSi so z nekaterimi odgovori zadovoljni, a ne z vsemi, saj jih je preveč birokratsko suhoparnih, brez zagotovila, da se bo vlada težave res lotila. Težave tako pogosto ostajajo nerešene.
V ZL pa pretežno z odgovori niso zadovoljni, ker so splošni ali pa se jim vlada neposredno izogiba. Tudi v Zavezništvu, ki ga v DZ predstavljata dve poslanki, bi tako glede vsebine kot časovnega odziva članov vlade na poslanska vprašanja pričakovali več doslednosti.
Institut po mnenju večine poslanskih skupin kljub pripombam ustrezen
Če bi bila vprašanja nenapovedana, vladni predstavniki po mnenju SMC ne bi mogli odgovarjati s konkretnimi podatki, kar bi izničilo namen tega instituta. Odprto pa po njihovih navedbah ostaja vprašanje najbolj optimalnega sistema obravnave poslanskih vprašanj na seji DZ.
V ZL pa opozarjajo, da člani vlade ob napovedanih vprašanjih praviloma le prebirajo usklajena piar sporočila, taki odgovori pa so neuporabni, ocenjujejo.
Za NSi je institut z vidika parlamentarnega dela ustrezen, veljalo pa bi člane vlade bolj zavezati k ustreznemu in hitremu odzivu. Po mnenju SDS bi morali za odgovore ministrstev določiti krajši rok, medtem pa v SD ne vidijo potrebe po spremembah instituta poslanskih vprašanj.
