Rojs je med pričanjem opozoril, da ni mogoče napovedati, kdaj bo v tem primeru končan predkazenski postopek. Je pa izpostavil, da je preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic s svojim delom pospešila preiskavo. Po njegovih besedah v zdajšnji fazi postopka policija preverja in zbira dodatna obvestila.
Policija za zdaj še ni zaslišala nobene osebe, se pa preiskava osredotoča na določene osebe, je dejal Rojs. Ob tem je v odgovoru na vprašanje predsednice komisije Jelke Godec (SDS) zanikal, da bi tožilstvo kadarkoli izdalo navodilo, da se nekaterih oseb naj ne preiskuje. Dodal je, da policija pri pridobivanju dodatnih dokazov v zadnjem obdobju intenzivneje sodeluje z enim od zdravnikov.
Na vprašanje poslanke Godčeve, kako komentira odločitev SDT, da parlamentarni komisiji ne izroči dokumentacije, ki jo je zahtevala, je Rojs izpostavil, da gre za odločitev vodje SDT Harija Furlana, ki jo mora spoštovati. Dodal je, da je Furlan tudi po tem, ko je sredi marca pričal pred komisijo, znova zavrnil izročitev dokumentacije.
Po Rojsovih besedah nikoli ni bilo dvoma v pravni interes preiskovalne komisije, očitno pa je vodja SDT ocenil, da bi izročitev dokumentacije lahko škodovala predkazenskemu postopku. Dejal je tudi, da na SDT v primeru žilnih opornic še niso prejeli ugotovitev finančnega urada, je pa NPU v kontaktu z uradom in pričakujejo njegove ugotovitve v dopolnjenem poročilu.
Rojs v javnosti ni želel govoriti o imenih preiskovanih oseb. Omenil je le, da so med njimi tudi "bivši funkcionarji". Godčeva je zato nadaljevanje današnje seje preiskovalne komisije zaprla za javnost.
Med pričanjem je Rojs tudi povzel kronologijo primera žilnih opornic. Pojasnil je, da so na SDT novembra 2013 prejeli anonimno prijavo. Navedbe so posredovali NPU in mu naročili preiskavo okoliščin. Poročilo NPU so prejeli decembra 2015, v njem pa je bilo zapisano, da zbrana obvestila ne dajejo podlage za kazensko ovadbo zaradi očitkov v anonimki.
Na tožilstvu s poročilom NPU po besedah Rojsa niso bili zadovoljni in so zato v drugi polovici lanskega leta, tudi na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, zahtevali dopolnitev poročila, kar je pomenilo nadaljevanje predkazenskega postopka, ki še traja. Pripravo dopolnjenega poročila je pred preiskovalno komisijo sredi marca potrdil tudi direktor NPU Darko Majhenič.
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila sicer ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini.
