Zagrebški Ovum, ki je registriran za prodajo mleka, mlečnih izdelkov, jajc in olja, se je za zahtevo za stečaj Konzuma odločil zaradi lastnih dolžniških težav, poroča regionalna televizija N1.
Zagrebško sodišče, pristojno za trgovino, mora o Ovumovi zahtevi odločiti v 30 dneh. Če ji bo ugodilo in sprožilo stečaj največje hrvaške trgovske verige, bo to za Agrokor pomenilo dodatne težave. Konzum je namreč njegov najpomembnejši vir svežega denarja.
V Konzumu so v odzivu na dogajanje poudarili, da imajo upniki pravico zahtevati stečaj, a to ne pomeni, da bo sodišče postopek tudi sprožilo. "Pomembno je izpostaviti, da ta osamljeni primer nikakor ne bo vplival na uresničenje ciljev vseh dejavnosti, ki so povezane s postopkom prestrukturiranja," so zapisali v odgovoru za N1.
Ocenili so tudi, da se je še enkrat pokazalo, da je pomembno zaupanje vseh vpletenih strani in da lahko prispevajo k umiritvi stanja. "Samo v takšnih okoliščinah bo ekipa za prestrukturiranje (Agrokorja) lahko dosegla likvidnost in izvedla prestrukturiranja skupine," so dodali.
Ob tem so vse partnerje pozvali, naj bodo potrpežljivi in zaupajo strokovnjakom, zadolženim za prestrukturiranje. Samo stabilen Konzum lahko redno plačuje dobaviteljem in upnikom, so sklenili.
Hrvaški mediji so sicer poročali o tesnih prijateljskih povezavah med lastniki Ovuma in Agrokorja.
Tekma s časom za reševanje največjega hrvaškega gospodarskega sistema je medtem vse ostrejša. Več Agrokorjevih hčerinskih družb ima blokirane račune, saj dobavitelji in država zahtevajo poplačilo svojih terjatev.
Hrvaški dobavitelji namreč še niso prispevali podpisa pod sporazum o zamrznitvi Agrokorjevih finančnih obveznosti, ki so ga 1. aprila sklenili predstavniki uprave koncerna in največjih bank upnic.
Dobavitelji podpis sporazuma pogojujejo z jasnimi roki za poplačilo svojih terjatev, večina pa jih je vendarle soglašala, da bo še naprej polnila police Konzumovih trgovin; prav Konzum je namreč največji distributer njihovih izdelkov.
Sicer pa danes na Hrvaškem odmevajo tudi podrobnosti omenjenega sporazuma, ki jih je objavil hrvaški časnik Jutarnji list. Kot kaže, ima več značilnosti pisma o nameri kot pogodbe o prestrukturiranju. Poleg tega gre za začasno in delno pogodbo o načinih za rešitev težav koncerna.
Med temeljni cilji dokumenta so zagotavljanje kontinuitete poslovanja, ohranitev vrednosti skupine in fleksibilnejša pogajanja o prestrukturiranju. "Bistvo celotne zgodbe je čim prej zagotoviti likvidnost koncerna, da ne bo prišlo do kolapsa, in čas za končni dogovor o finančnem, poslovnem in lastniškem prestrukturiranju," izpostavlja časnik.
Sporazum predvideva tudi sedemdnevni rok, v katerem upniki ne bodo sprožili tečaja, prav tako pa v času veljavnosti dokumenta od Agrokorja ne bodo terjali poplačila obveznosti.
Banke upnice bodo oblikovale koordinacijski odbor. V treh tednih od podpisa naj bi med drugim dobile podrobno analizo finančnih obveznosti skupine, ki naj bi jo pripravila svetovalna hiša Deloitte, pa tudi številne druge podrobnosti o poslovanju koncerna, vključno z načrtom za nadaljnje financiranje.
Sporazum naj bi upošteval tudi direktor za prestrukturiranje koncerna Antonio Alvarez III. V sedmih dneh od podpisa naj bi banke upnice seznanil s stanjem v Agrokorju in začel pogajanja o podpisu obvezujočih pogodb o novem financiranju. Sledili naj bi pogovori z upnicami o predlogu dolgoročnega prestrukturiranja poslovanja skupine.
Sicer pa naj bi se Alvarez, kot je napovedal v sredo, danes srečal s predstavniki ene največjih upnic, ki je pripravljena odobriti nova posojila Agrokorju. Omenjal je tudi srečanja z največjimi dobavitelji.
V hrvaškem saboru pa bodo po napovedih opoldne začeli z glasovanjem o vladnem predlogu zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki predstavlja načrt B za reševanje Agrokorja, če Alvarez ne bo uspel rešiti koncerna. Če ga bo potrebno uveljaviti, bodo med drugim prekinjeni vsi morebitni stečajni postopki.
