Kot je uvodoma dejala Štravs Podlogarjeva, predlagana novela dopolnjuje veljavno zakonodajo z nekaterimi pravili za odškodninske zahtevke zaradi kršitev konkurenčnega prava.
"Menimo, da smo pripravili zakon, ki bo zagotavljal visoko raven varstva konkurence, ne da bi gospodarstvu nalagali nepotrebna dodatna bremena," je poudarila.
Ključni cilj zakona je po njenih besedah okrepiti politiko varstva konkurence, da se zagotovi bolj učinkovito uveljavljanje odškodnin od kršiteljev konkurenčnega prava. Rešitve predloga novele zakona naj bi podjetja odvračala od sklepanja kartelnih sporazumov.
V predlogu novele se na novo ureja dolžnost glede razkritja dokazov. "Gre za pomemben ukrep, ki bo glede na veljavno ureditev oškodovancev olajšal dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo kršitelji in tretje osebe," je dejala.
Medtem se na drugi strani zagotavlja varstvo občutljivih poslovnih in drugih zaupnih podatkov nasprotne stranke, ki mora te podatke izročiti oškodovancu. Poleg tega se zagotavlja varstvo podatkov agencije za varstvo konkurence, kar je potrebno za njeno učinkovito delo.
Hkrati se ureja izjeme od splošne ureditve obligacijskega zakonika glede solidarne odgovornosti za škodo, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, in sicer za mala in srednje velika podjetja ter osebe, ki naznanijo agenciji kršitve konkurenčnega prava.
Predlog novele predvideva podaljšanje zastaranja za odškodninske tožbe zaradi kršitev konkurenčnega prava s treh na pet let, absolutni rok je 10 let. Drugače je opredeljen tudi začetek teka zastaralnega roka.
Zaradi zagotavljanja učinkovitega uveljavljanja odškodninskih tožb zaradi kršitev konkurenčnega prava se ureja primere, ko je oškodovanec zmanjševal svojo škodo s prenašanjem na naslednjo stopnjo dobavne verige - npr. prenos razlike v ceni. Prav tako se ureja način ugotavljanja škode v tožbi iz različnih stopenj dobavne verige, je še pojasnila Štravs Podlogarjeva.
Med poslanci ni bilo nasprotovanja predlagani spremembi zakona. Kot je ocenil Jožef Horvat (NSi), se s predlogom ustrezno implementira evropska direktiva. Poslanci NSi po njegovih besedah ocenjujejo, da so pravice do odškodnine in načini določitve odškodnine ustrezno definirani, ravno tako je ustrezna ureditev razkritja podatkov.
"Zavedamo se, da je to pomemben zakon, predvsem za prihodnost Slovenije," je medtem ocenil poslanec SDS Franc Breznik.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Franca Laja ocenjujejo, da bo sprememba zakona pozitivno prispevala k pošteni konkurenci na tem majhnem trgu. "Izrednega pomena je, da ta zakon prispeva k temu, da zaščiti predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so izredno ranljiva," je dodal.
