Plenković je uvodoma pri predstavitvi zakonskega predloga, ki je v nujnem postopku, večkrat izpostavil, da ne gre za zakon, ki je namenjen reševanju lastnika Agrokorja Ivice Todorića, niti za Lex Agrokor temveč za zakon, s katerimi nameravajo zavarovati interese hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema kot tudi vseh, ki so vključeni v proces, ki poteka med poslovno krizo v največji hrvaški družbi Agrokorju.
Poudaril je, da bodo zakon lahko uveljavili za podjetja, ki imajo več kot milijardo evrov dolgov in najmanj 5000 zaposlenih. Na Hrvaškem obstaja deset tovrstnih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstotni delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu (BDP).
Poudaril je, da mora država poskusiti pomagati sistemsko pomembnim podjetjem, potem ko vsi akterji ne bi mogli doseči rešitve, kar je po njegovih besedah tudi "smisel celotnega zakona".
Pojasnil je, da v primeru Agrokorja ravno poteka scenarij "A", ko uprava družbe in lastnik v pogajanjih z upniki in dobavitelji poskušata doseči rešitev, ki pomeni svežo likvidnost za nadaljevanje poslovanja, vključno z izplačili vsem dobaviteljem v verigi sistema kot tudi plače za delavce in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Poleg tega, je del prvega scenarija tudi prestrukturiranje družbe, je povedal.
Če prvi scenarij ne bo uspel, obstaja možnost za scenarij "B" in uveljavitev zakona o sistemsko pomembnih podjetjih na zahtevo uprave družbe ali upnikov ob soglasju uprave, je dejal Plenković. Zatrdil je, da je predlog zakona popolnoma v skladu s hrvaško ustavo in pravnim redom Evropske unije.
Poslance je pozval, naj z enotno podporo zakonu pošljejo jasno sporočilo javnosti, finančnim institucijam in bonitetnim hišam, da bodo zagotovili zaupanje vseh akterjev pri nujno potrebnem prestrukturiranju sistemsko pomembnih podjetij, kot je Agrokor.
Podrobnosti predloga zakona, ki ima približno 50 členov, je predstavila podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić.
Kot je izpostavila je cilj postopka o izredni upravi pogodba med upniki o prihodnosti poslovanja podjetja na trajnosten in finančno stabilen način. Pogodbo je treba doseči v 12 mesecih, zagrebško trgovsko sodišče pa lahko ta rok podaljša za dodatne tri mesece.
"To ni zakon, ki natančno določa, kako bodo dobavitelji dobili svoje terjatve. To je postopek, v katerem se sistemsko pomembnim podjetjem zagotovi čas za sklenitev pogodbe," je povedala Dalićeva.
Pojasnila je, da upniki še naprej lahko zahtevajo izplačilo obveznosti v stečajnem postopku, a novi zakon predvideva prekinitev stečajnega postopka, če so izpolnjeni kriteriji za uveljavitev zakona.
V primeru, da uprava družbe ali upniki ob soglasju uprave zahtevajo uveljavitev zakona, bo hrvaška vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki ga bo potrdilo zagrebško trgovsko sodišče. Izredni pooblaščenec lahko podpiše pogodbo o novem posojilu za izplačilo blago in storitve, ki so bili dobavljeni do začetka postopka imenovanja izredne uprave. Kot je dodala, v postopku reševanja krize v posameznem podjetju sodelujejo tudi svet upnikov in svetovalni svet.
Hrvaški opozicijski poslanci so imeli vrsto ostrih replik. Poleg trditev, da je zakon mišljen za reševanje Todorića, so največji vladni stranki HDZ očitali, da je bila vsa leta tesno povezana z Agrokorjem in je tudi odgovorna za krizo v sistemski družbi.
Plenković je zavrnil obtožbe, češ da njegovi vladi tega ne morejo pripisati, a so poslanci navedli primer nestrankarskega ministra za finance Zdravka Marića, ki je v prejšnjo hrvaško vlado prispel s položaja enega od izvršnih direktorjev v Agrokorju ter je svoje delo nadaljeval tudi v aktualni vladi po lanskih izrednih parlamentarnih volitvah.
Hrvaški premier je zanikal tudi navedbe opozicije, da bo država zaradi odločitev izrednega pooblaščenca o pridobitvi novih posojil prevzela finančne obveznosti sistemsko pomembnega podjetja. Pojasnil je, da bodo novi posojilodajalci prvi na seznamu za poplačilo obveznosti iz poslovanja podjetja.
Na poslansko vprašanje o domnevnih zadolžnicah brez kritja v poslovanju Agrokorja z dobavitelji, bankami in faktoring družbami pa je odgovoril, da je o tem seznanjen iz medijev ter da to ni problem vlade temveč za to skrbijo druge državne institucije.
Poslanci iz vrst opozicije so opozorili še, da je treba spremeniti tudi zakon o stečaju ter so ocenili, da je zakon "socialističen". Slišati je bilo tudi zahteve po odstopu vlade HDZ in Mosta ter oblikovanju vlade nacionalne enotnosti.
Vlada opozarja na nujnost sprejetja zakona ter pričakuje, da bodo poslanci zakon sprejeli čim prej, najpozneje v petek.
