Vrhovno sodišče je ugotovilo, da sta prvo in drugostopenjsko sodišče napačno združili kazni zapora po treh sodbah. Prvo in drugostopenjsko sodišče sta v izpodbijani pravnomočni sodbi zavzeli stališče, da okoliščina, da je bilo zadnje kaznivo dejanje storjeno v času takrat veljavne novele kazenskega zakonika, pomeni, da je treba združitev kazni zapora po vseh treh sodbah in izrek opreti na določbe te različice.
Vendar je odločilni dejavnik pri združevanju kazni čas storitve kaznivega dejanja, ne pa čas pravnomočnosti zadnje sodbe, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskega zakona, če je ta za storilca strožji, so danes navedli na vrhovnem sodišču.
Po presoji vrhovnega sodišča bi moralo prvostopenjsko sodišče združevati izrečene zaporne kazni v dveh fazah. V prvi fazi bi moralo obsojencu združiti zaporne kazni, izrečene s sodbama, glede katerih je treba uporabiti določbe kazenskega zakonika, veljavnega v času storjenega kaznivega dejanja, in mu nato v naslednji fazi, ob upoštevanju kazni, izrečene s sodbo za kaznivo dejanje storjeno v času veljavnosti druge različice zakonika, izreči enotno kazen. V pravnomočni sodbi je sodišče prvo fazo izpustilo, zato je vrhovno sodišče ob upoštevanju pravil o časovni veljavi kazenskega zakona ugotovljeno kršitev slednjega odpravilo tako, da je pravnomočno sodbo v odločbi o enotni kazni spremenilo tako, da je obsojencu izreklo 20 let in pet mesecev zapora.
Zaradi upoštevanja časa že prestane zaporne kazni je bilo vrhovno sodišče v skladu z zakonskimi določbami dolžno izdati tudi sklep o prekinitvi prestajanja zaporne kazni.
Casiraghi je še do nedavnega prestajal zaporno kazen na Dobu zaradi različnih kaznivih dejanj. Enotna kazen 22 let in 11 mesecev zapora bi se mu iztekla avgusta 2019.
A lani septembra je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi nepravilnega združevanja kazni, vrhovno sodišče pa je potrdilo očitke obrambe, da naj bi sodišče prve stopnje nezakonito združevalo Casiraghijeve kazni. Tako je Casiraghi 10. marca odkorakal na prostost.
Casiraghija, ki v več postopkih tudi toži državo za odškodnino, so sicer konec marca ponovno priprli zaradi nevarne vožnje po Ljubljani in upiranja policistom.
