Koalicija na sredinem srečanju ni našla skupnega jezika glede reorganizacije centrov za socialno delo, za to so si vzeli še dva tedna. Pomisleke imajo zlasti v DeSUS.
Danes se je za STA odzvala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova ter ocenila, da so pripravili optimalen predlog. Centri za socialno delo so po njenih besedah tako občutljive institucije socialne države, da si brez podpore stroke nikoli ne bi upala delati reorganizacije.
Odločno zavrača očitke, da centralizirajo socialno delo in ga umikajo od ljudi. Pojasnila je, da obstoječih 62 centrov za socialno delo povezujejo v 16 območij, s tem pa nobenemu centru ne bodo vzeli lokacije in strokovnega kadra, pač pa posamezne razbremenili administrativnega dela. Povezovali bi skupne službe ter na širšem področju lahko dosegli večjo kakovost storitev.
"Reorganizacija je pomemben korak k temu, da se bodo centri lažje odzivali na vedno kompleksnejše težave," je ocenila Kopač Mrakova.
Nasprotovanje reorganizaciji centrov je po njenih navedbah nasprotovanje temu, da posamezni center za socialno delo ne bo imel table, s katero bi izkazoval pravno subjektiviteto. Preverila je tudi možnost, da bi vsem centrov pustili pravno subjektiviteto, a to ni mogoče.
Vsi centri bodo vstopna točka za ljudi, za katere se ne bo nič spremenilo, le da posameznega centra ne bo vodil direktor, pač pa pomočnik direktorja, je zagotovila Kopač Mrakova. Dodala je, da se bodo tudi strokovne naloge izvajale v obstoječih enotah.
Po njenih besedah so dodali še svet lokalnih skupnosti kot organ območnega centra za socialno delo, prav zato, da okrepijo lokalno skupnost pri vodenju in upravljanju centrov za socialno delo.
"Ko stroka reče, da tako reorganizacijo podpira, si ne morem misliti drugega, kot da gre za politično nasprotovanje predlogu," je jasna ministrica.
Spomnila je, da so predlog usklajevali tudi s predstavniki občin, pri katerih ni večjih nesoglasij glede predloga. "A na koncu politika v DZ sprejema zakon," je dodala.
Po njenih besedah je stvar razmisleka, ali utegne zakon vložiti morda brez polne podpore v koaliciji ter iskati glasove v opoziciji. Iskanje kompromisov je, kot pravi, sicer naloga politika, "a ne bi želela kompromisa, ki ga ne bi podpirala stroka".
