Sodnica je sledila navedbam tožilke Helge Dobrin, da je obtoženi 28. septembra lani v Škofji Loki namerno z avtom zbil Ješeta, ko se je s kolesom peljal v službo, in da je bil njegov naklep župana ubiti.
"Obtoženi ni vozil prilagojeno predpisom in ni skušal omilili posledic, ampak je razvil skoraj maksimalno hitrost," je povzela in dodala, da Kujundžič Ješeta ni zbil od zadaj, zato da bi bile posledice čim manjše, kot je zatrjeval, temveč zato, ker je bil kolesar tako najbolj ranljiv.
"Obtoženi je sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Izvedenec je jasno povedal, da so takšni naleti lahko usodni, saj zaradi padca na vozilo lahko hitro pride do poškodb glave, ki pomenijo smrt," je poudarila Dobrinova in dodala, da je samo zaradi spleta srečnih okoliščin in samozaščitnega delovanja Ješeta dejanje ostalo pri poskusu.
Je pa Dobrinova v obtožbi upoštevala tudi mnenja izvedenk psihiatrične stroke Vesne Švab in Martine Žmuc Tomori, ki sta ugotovili, da so bile v času kaznivega dejanja Kujundžičeve zmožnosti obvladovanja ravnanja bistveno zmanjšane zaradi osebnostne motnje z značilnostmi paranoidne, obsesivno-kompulzivne in shizoidne motnje, ki je povzročila visoko raven dalj trajajoče notranje napetosti.
Tožilka je na podlagi tega za Kujundžiča predlagala sedemletno zaporno kazen, medtem ko je zagrožena kazen za poskus uboja do 15 let. Sodnica pa se je odločila za izrek precej nižje, triletne zaporne kazni. Kot je pojasnila, sta razlog za milejše kaznovanje bistveno zmanjšana prištevnost in dejstvo, da je ostalo le pri poskusu.
Dobrinova z višino izrečene kazni ni zadovoljna in je že napovedala, da se bo pritožila. "S samo sodbo pa sem zadovoljna, saj je sodišče sledilo postavljeni pravni kvalifikaciji, torej da gre za kaznivo dejanje poskusa uboja, kar je tožilstvo zatrjevalo že od vsega začetka," je povedala tožilka.
Pritožbo je napovedal tudi Kujundžičev zagovornik Dušan Csipö, ki pa ni zadovoljen s pravno kvalifikacijo dejanja, saj je prepričan, da klient tega, za kar je bil obsojen, ni storil. "Kaj je imel takrat namen storiti, ve edino obtoženi," je dejal Csipö in spomnil, da je Kujundžič jasno povedal, da je želel župana, ki mu je predstavljal del tranzicijske elite, le zbiti na tla.
Csipö je ponovno opozoril, da bi se dejanje obravnavalo kot prometna nesreča, če se ne bi obtoženi sam obtožil, kar je bilo po njegovem mnenju nezakonito. "Zato je treba izjemno kritično in tudi v luči vseh izvedenskim mnenj oceniti njegov zagovor kot resnicoljuben in mu verjeti, da ni hotel ubijati," je izpostavil Csipö.
Po njegovem mnenju je to, kar je hotel storiti, moč opredeliti le kot lahko telesno poškodbo ali pa kot grožnjo. Zato je v zaključnem nagovoru sodišču predlagal, da ugotovi dejanski namen obtoženega in mu izreče pogojno obsodbo ter kot varnostni ukrep obvezno psihiatrično zdravljenje s prostosti, kot predlaga tudi izvedenka.
Csipö je predlagal tudi odpravo pripora, v katerem je Kujundžič zaradi ponovitvene nevarnosti. Sodnica pa se je odločila pripor, katerega podaljšanje je predlagala tožilka, nadomestiti s hišnim priporom. Izvedenki namreč nista potrdili visoke možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Poleg tega je obtoženi pokazal pripravljenost na zdravljenje, izreka obveznega zdravljenja pa zakon v konkretnem primeru ne dopušča.
Sodnica je poleg tega odločila, da je Kujundžič dolžan oškodovancu plačati 2500 evrov. S presežkom zahtevka pa je Ješeta napotila na tožbo. Ješe, ki je utrpel zlom ledvenega vretenca in rebra ter pretres možganov, je namreč zoper Kujundžiča vložil premoženjskopravni zahtevek v višini okoli 55.000 evrov.
