Okrajno sodišče v Ljubljani je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile v začetku 90. let prejšnjega stoletja izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Izbrisane osebe so imele do uveljavitve omenjenega zakona terjatev do plačila popolne odškodnine, nova zakonska določba pa omejuje njihove odškodninske zahtevke in je za nazaj posegla v njihovo že pridobljeno pravico do popolne odškodnine, je navedlo okrajno sodišče.
Zakonodajno pravna služba je v svojem mnenju je spomnila, da izpodbijani 12. člen zakona omejuje odškodnino za povzročeno škodo zaradi izbrisa na trikratnik zneska odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku. Pristojni odbor ministrov Sveta Evrope pa je že sklenil, da je Slovenija zadostila zahtevam Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na odškodnine izbrisanim, opozarja služba DZ.
Po njenem mnenju se z omejitvijo višine odškodnine zasleduje ustavno dopusten in legitimen cilj, in sicer varstvo drugih človekovih pravic, ki jih je Slovenija dolžna zagotavljati kot socialna država, in v tej povezavi skrb za finančno zmogljivost države, da zagotavljanje teh pravic ne bo ogroženo.
Po mnenju vlade, ki ga je danes predstavil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, je bilo glede omejevanja višine denarne odškodnine v sodnem postopku upoštevano načelo sorazmernosti. Slovenija glede na finančno stanje v primeru dodatnih izplačil ne bi mogla poravnati drugih zakonsko določenih obveznosti, je povedal.
Omejitev odškodnin po njegovih besedah tudi ne predstavlja prave retroaktivnosti zakonskega predpisa, ki posega v pridobljene pravice izbrisanih. Prava retroaktivnost namreč posega v pridobljene pravice, že določene z individualnim aktom. To pomeni, da zakon učinkuje tako, da za nazaj poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, zaključena pred uveljavitvijo zakona.
V obravnavanem primeru pa zakon ne posega v že pridobljene pravice, je opozoril. Vložena tožba za plačilo odškodnine zaradi izbrisa namreč ne pomeni pridobljene pravice do odškodnine zaradi izbrisa, saj ta pravica še ni bila individualizirana in še ni bil določen njen obseg, je pojasnil Šefic.
Izpodbijani 12. člen tako po njegovih besedah ne posega v pridobljene pravice, ampak le v pričakovane pravice in ima torej le učinek neprave retroaktivnosti, ki po opravljenem testu sorazmernosti šteje za dopustno, je dejal.
Poslanec ZL Miha Kordiš se z mnenjem zakonodajno pravne službe ni strinjal. V razpravi je menil, da bi morala Slovenija popraviti "25-letno sramoto zaradi izbrisa". "Cerkvene odškodnine se ne omejujejo," je dejal. "Ko se postavljajo ograje, se ne delajo testi sorazmernosti," je dodal.
Po drugi strani je Jani Möderndorfer iz SMC opozoril, da je velik uspeh, da je sploh prišlo do rešitve glede izbrisanih. Zdaj pa morajo iti stvari naprej, je pozval.
