Kot poroča na svoji spletni strani avstrijska televizija, gre za okoli 170 strani dolg dokument.
V zvezi z besedilom nove ustave avstrijske Koroške se je zataknilo pri omembi slovenske narodne skupnosti in slovenščine kot deželnega jezika avstrijske Koroške. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali skrb dežele in občin tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.
Sledil je nov kompromisni predlog vladajoče koalicije na avstrijskem Koroškem - poleg Ljudske stranke so v njej še socialdemokrati in Zeleni, ki prvič po letu 1918 predvideva omembo slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi, hkrati pa uvaja tudi odstavek o zgolj "nemščini kot deželnem jeziku".
Krovne organizacije koroških Slovencev so glede predloga nove ustave avstrijske Koroške zavzele enotno stališče, da se v odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v tem smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina.
Bivši politik ljudske stranke in drugi predsednik avstrijskega parlamenta Heinrich Neisser je nedavno za avstrijsko televizijo ocenil, da je zapis narodne skupnosti v ustavo evropski standard. Ob tem je Neisser pozval odgovorne, naj se odločijo za sodobno, evropskemu standardu odgovarjajočo deželno ustavo, v kateri naj bi bila omenjena slovenska narodna skupnost kot sestavni del dežele.
Bistvo nove deželne ustave avstrijske Koroške je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi. Na avstrijskem Koroškem bodo tako poslej imeli večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru. Reforma tudi prinaša večjo delitev pristojnosti med deželno vlado in deželnim zborom.
