Jadranko Prlić, Milivoj Petković, Slobodan Praljak, Valentin Ćorić, Bruno Stojić in Berislav Pušić so bili na prvi stopnji maja 2013 obsojeni na od deset do 25 let zapora oziroma skupaj na 111 let zapora. Tožilka Barbara Goy je danes zahtevala 40 let zapora za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića ter 35 let zapora za Ćorića in 25 let za Pušića.
Pravnomočno sodbo je pričakovati do konca leta.
Prlić je bil nekdanji predsednik vlade samooklicane Herceg-Bosne, Stojić pa minister za obrambo. Praljak in Petković sta bila nekdanja poveljnika glavnega štaba Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), Ćorić je bil poveljnik vojaške policije, Pušić pa vodja urada za zamenjavo ujetnikov.
Tožilka je ob tem dejala, da so obtoženci odgovorni za vrsto vojnih zločinov v BiH med letoma 1992 in 1995. Izpostavila je, da so med napadi ubili številne Bošnjake, ujetnike pa so prisilili k gradnji hrvaških obrambnih objektov ob frontnih črtah.
Primerjala je obleganje vzhodnega dela Mostarja, v katerem je bilo več kot 55.000 ljudi, z obleganjem Sarajeva ter spomnila, da so bili odgovorni za napade na Sarajevo kaznovani tudi z zaporno kaznijo 29 let.
Omenila je posilstva in spolne zlorabe ter na tisoče uničenih domov in mošej ter oropano premoženje Bošnjakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dodala tožilka, so na območju Herceg-Bosne izvajali "pregon več deset tisoč Bošnjakov z njihovih domov ter aretacije na tisoče Bošnjakov, ki so jih zadrževali v grozovitih razmerah".
Haaška tožilka je še ocenila, da so bile prvostopenjske kazni "nerazumne", čeprav je bila ugotovljena odgovornost šesterice, vključno z oceno, da so bili ključni udeleženci združenega zločinskega načrta, katerega cilj je bila "hrvaška nadvlada".
Šesterico bivših visokih političnih in vojaških predstavnikov Herceg-Bosne je sodišče maja 2013 obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, v okviru katerega so izgnali več deset tisoč ljudi, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Pritožbeni postopek se je začel prejšnji teden. Odvetniki šesterice bosanskih Hrvatov so zanikali, da bi sodelovali v organiziranem zločinskem načrtu in da so izvajali etnično čiščenje Bošnjakov, kot tudi vpletenost Hrvaške v mednarodni vojaški spopad v BiH. Zahtevali so oprostitev ali občutno znižanje zapornih kazni, kar bi za večino verjetno tudi pomenilo oprostitev ob dejstvu, da so v priporu haaškega sodišča že 12 let.
Sodišče je zavrnilo zahtevo Hrvaške, da bi se vključila v postopek kot prijateljica sodišča. Zagreb zavrača navedbe iz sodbe, da so bili prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman in njegovi tesni sodelavci udeleženci zločinskega načrta v BiH.
Postopek proti šesterici Hrvatov so v Haagu označili kot enega najdaljših, najbolj zapletenih in najtežjih primerov v zgodovini haaškega sodišča.
