Kot je ob odprtju konference, ki poteka v Postojni, opozoril podpredsednik upravnega odbora Podjetniško-trgovske zbornice in direktor podjetja Lotrič Meroslovje Marko Lotrič, so gradnja velikih nakupovalnih središč na mestnih obrobjih, spremembe nakupovalnih navad potrošnikov in padec kupne moči negativno vplivali na trende v mestnih središčih. "Večina mestnih jeder se pogosto spopada z upadom števila obiskovalcev, selitvijo dejavnosti na obrobje in praznimi poslovnimi prostori," je dejal.
Kot eno od možnih rešitev za oživljanje mestnih središč vidi menedžment mestnih središč. Gre za model sodelovanja, v katerem lokalna skupnost v okviru javno-zasebnega partnerstva skupaj z gospodarstvom izvaja dejavnosti za oživljanje mestnih središč.
Tudi po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča so bila mesta od nekdaj "neko središče novega razvojnega impulza". "Mesta so tista točka, kjer prihaja do gostote idej, povezovanja teh idej in nastajanja novih razvojnih modelov," je poudaril Hribar Milič.
Ob tem se je zavzel za premišljeno upravljanje mestnih središč, "da ne bodo ta postala samo spalna naselja, samo trgovski centri ali samo turistični centri". Poudaril je, da bomo le s sodelovanjem lahko zagotovili višjo dodano vrednost, ki bo omogočala boljše poslovne rezultate, večjo konkurenčnost in boljšo kakovost življenja.
Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je pomen strateškega razvojnega investicijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti izpostavil z vidika tega, da se prvič govori o medsebojnem povezovanju različnih deležnikov v prostoru za skupni cilj. To je po njegovih besedah povečevanje turističnega obiska in zadovoljstva gostov.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je izpostavil potencial menedžmenta mestnih središč in poudaril, da ta nudi več modelov, prilagojenih značilnostim posameznih mest. "Naša želja je, da občine prepoznajo svojo vlogo pri razvoju novih podjetniških priložnosti in spodbujajo lokalne ponudnike k povezovanju," je povedal.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je občine in podjetnike pozval, naj za naslavljanje izzivov v zvezi z upravljanjem mestnih središč izkoristijo sredstva iz naložbenega načrta za Evropo oziroma t. i. Junckerjevega sklada.
Malim in srednjim podjetjem ter projektom, kot so pametna mesta, so namenjena tudi posojila Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke). Član uprave banke Roman Rojc je povedal, da banka podpira tudi razvoj posebne investicijske platforme, namenjene manjšim skupnostim za razvoj pametnih mest.
Na konferenci so podelili tudi priznanje pomladni veter, ki ga prejme posameznik oz. organizacija v Sloveniji, ki je po mnenju članov GZS največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Letos ga je prejel direktor trgovskega podjetja Fama iz Vipave Aleksander Lemut.
