Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je konec prejšnjega tedna napovedala, da bo vlada do konca marca pripravila osnutek zakona, s katerim "nameravajo zavarovati hrvaško gospodarstvo v primerih, ko sistemsko pomembna podjetja ne morejo sama rešiti poslovnih težav, s katerimi se soočajo".
Kot temeljna kriterija za izvajanje zakona je izpostavila najmanj 8000 zaposlenih ter najmanj milijardo evrov obveznosti, ki jih "evidentno ne morejo izpolniti".
Poleg nekaterih javnih hrvaških podjetij pogoj o 8000 zaposlenih izpolnjujeta samo Agrokor in energetska družba Ina, ki je tudi v skoraj 45-odstotni lasti države. Več kot milijardo evrov obveznosti in težave pri izplačilu ima trenutno zgolj Agrokor, ki je v zasebni lasti, a je prepomemben igralec, da bi pustili, da se zruši. Agrokor zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji, ter ima 6000 dobaviteljev.
Dalićeva je med napovedjo zakona poudarila, da zakon ne predvideva, da bo država vstopila v lastništvo družbe, a bo postavila svojega izrednega pooblaščenca. Vladni pooblaščenec naj bi skrbel, da bodo v omejenem časovnem obdobju zagotovljeni pogoji za prestrukturiranje družbe ob pravični obravnavi vseh upnikov, kot tudi da bodo v najkrajšem možnem roku od začetka postopka ustvarjeni pogoji za poplačilo dobaviteljev in nemoteno poslovanje podjetja.
Čeprav je Dalićeva poudarila, da zakon ni mišljen posebej niti za Agrokor niti za njegovega lastnika Ivico Todorića, temveč za vse hrvaške družbe, ki se bodo soočale s krizo poslovanja zaradi prezadolženosti, so na Hrvaškem prepričani, da gre za "lex Agrokor".
Zagrebški časnik Jutarnji list je danes objavil nekatere domnevno sporne člene načrta zakona o izredni upravi ter izpostavil mnenja hrvaških strokovnjakov, da so nekatera zakonska določila v neskladju tudi s hrvaško ustavo - predvsem v delu, ki govori o enakopravnem položaju vseh podjetnikov. Načrt novega zakona ni usklajen niti z nekaterimi drugimi hrvaškimi zakoni, kot sta zakon o stečaju in zakon o državnih uslužbencih.
Posebej je sporno določilo, da bo morebitno škodo, ki jo s svojim nezakonitim ali nepravilnim početjem stori izredni pooblaščenec, pokrila država. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo na koncu lahko vsi dolgovi padli na ramena davkoplačevalcev, saj zakon odpira možnost, da upniki in samo podjetje na sodiščih terjajo odškodnino od države, češ da jih je izredni pooblaščenec oškodoval. Izrednega pooblaščenca sicer imenuje vlada na predlog ministrstva za gospodarstvo.
Omenjajo, da na Hrvaškem nikakor ni možno prekiniti predstečajnega niti stečajnega postopka, če se je enkrat začel, medtem ko zakon o izredni upravi navaja, da bodo lahko oba postopka ustavili z dnem objave odločitve o izpolnjevanju pogojev za začetek delovanje izredne uprave. Če bi novi postopek uvedli pred stečajem, bi hkrati podjetje za leto dni zavarovali pred drugim insolvenčnim postopkom. Zato so na Hrvaškem prepričani, da vlada poskuša rešiti Agrokor pred stečajem.
Kot poroča Jutarnji list, ima zakon 53 članov, v katerih delavce omenjajo mimogrede, čeprav je Dalićeva prejšnji teden poudarila, da bo zakon predvsem v interesu delavcev in dobaviteljev. Jasno ni niti, kaj bo s premoženjem Agrokorja v drugih državah, če bodo novi zakon uveljavili v primeru največjega hrvaškega koncerna.
Na Hrvaškem se tudi sprašujejo, kdo se bo sploh spoprijel s položajem izrednega pooblaščenca v družbi, kot je Agrokor, v kateri obstaja več kot 60 podjetij. Spominjajo, da je hrvaška država v preteklosti na različne načine pomagala Agrokorju in šla na roko njenemu lastniku, tajkunu Todoriću, ter izpostavljajo dolgoletno prepletenost hrvaških političnih elit in družine Todorić.
