Ustavno sodišče je namreč razveljavilo odločitve upravnega sodišča, ministrstva za notranje zadeve in Upravne enote Maribor, s katerimi so romski družini s Kosova zavrnili podaljšanje začasnega prebivanja v Sloveniji. Po mnenju ustavnih sodnikov so omenjeni organi kršili 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic. Pritožnikom namreč ni omogočila, da bi se lahko učinkovito izjavili o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja.
Primer je odprl vprašanje, ali morajo slovenske oblasti tujcem omogočiti, da pred izgonom predstavijo svoje osebne okoliščine. Vprašanje je povezano tudi z novelo zakona o tujcih, ki prav tako ne predvideva individualne presoje ogroženosti. V nevladnih organizacijah so tako izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče, če bo presojalo omenjeni zakon, zavrnilo tudi njegove sporne določbe.
A na notranjem ministrstvu povezave omenjenega primera z novelo zakona o tujcih ne vidijo. Ustavno sodišče je namreč po njihovih navedbah ugotovilo procesne napake v postopku. Po njihovem mnenju je bistvo odločitve ustavnega sodišča v tem, da v omenjenem primeru niso bili pravilno uporabljeni postopki v primeru izdaje zbirne odločbe in razmerje med prvim ter drugim upravnim organom v primeru izdaje zbirne odločbe, kot jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Posledično je Upravna enota Maribor pritožnikom onemogočila, da bi se učinkovito izjavili o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja.
V primeru novele zakona o tujcih pa gre za povsem drugačne, izredne okoliščine in za ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij, ki bi bilo uvedeno, če bi bila ogrožena javni red in notranja varnost. A bi se tudi v primerih ukrepanja ob spremenjenih razmerah na področju migracij v primeru izražene namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito upoštevale določene osebne okoliščine, kot je zdravstveno stanje in starost, so navedli na notranjem ministrstvu.
Ustavno sodišče sicer zakona o tujcih še nima v obravnavi, so pa vse oči uprte v varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki naj bi se v kratkem odločila, ali bo zahtevala ustavno presojo omenjenega zakona.
Primer romske družine je odprl tudi vprašanje legalizacije statusa tujcem, ki so v Sloveniji že izoblikovali svoje zasebno in družinsko življenje. Na ministrstvu so, kot so zapisali za STA, s problematiko urejanja statusa tujcem z dolgotrajnim toleriranim prebivanjem seznanjeni in jo preučujejo.
