Organizacija je v času hladne vojne veljal za osrednji temelj varnostne ureditve in sodelovanja v Evropi. Deloval je kot most za preseganje blokovskih delitev med Vzhodom in Zahodom. Po padcu berlinskega zidu je prevzel pomembno vlogo podpore demokratičnim in tranzicijskim procesom v sodelujočih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Prav tako se je organizacija uveljavila kot eden ključnih forumov za mediacijo in reševanje konfliktov na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi in na Kavkazu, pri čemer igrajo pomembno vlogo terenske misije Ovse.
Izbruh konflikta v vzhodni Ukrajini leta 2014, ki je predstavljal kršitev načel Helsinške sklepne listine in zavez Ovse, ni pozitivno vplival na dosežke in delo organizacije. Navkljub neugodnim okoliščinam se je Ovse uveljavil kot osrednji forum za reševanje krize v in okoli Ukrajine, so ob obletnici zapisali na zunanjem ministrstvu.
Ovse igra pomembno vlogo tudi pri naslavljanju drugih aktualnih vprašanj evropske varnosti, npr. na področju boja proti terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, problematike množičnih migracij, kibernetske varnosti in obrambe.
Kot poudarjajo na MZZ, pogled v četrt stoletja sodelovanja Slovenije v Ovse kaže, da je Slovenija igrala aktivno vlogo v organizaciji. Kot najpomembnejši trenutek izpostavljajo predsedovanje Slovenije organizaciji v letu 2005. Slovenija je s predsedovanjem Ovse v mednarodnem prostoru utrdila verodostojnost države, ki aktivno promovira vrednote, na katerih sloni ureditev Evrope po koncu druge svetovne vojne, še dodajajo na MZZ.
Zunanje ministrstvo ob obletnici vključitve Slovenije v Ovse organizira okroglo mizo z naslovom Ovse včeraj, danes, jutri, na kateri bodo sodelovali Dimitrij Rupel, Janez Lenarčič, Roberto Battelli, Anton Bebler, Aleška Simkić in Iztok Prezelj. V imenu generalnega sekretarja Ovse Lamberta Zanierja bo prisotne nagovoril direktor Centra Ovse za preprečevanje konfliktov Marcel Peško.
