Ustavno sodišče je namreč v obravnavo sprejelo ustavno pritožbo Širclja zoper odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča o omenjenih hišnih preiskavah. S sklepom, izdanim 13. marca, pa je do končne odločitve zadržalo izvrševanje odredbe okrožnega sodišča, ki je bila podlaga za preiskave.
Okrožno sodišče je namreč odredilo "hišno preiskavo poslovnih prostorov s pritiklinami" na sedežu SDS in kjer prostore uporablja poslanec, ter zaseg sledov kaznivih dejanj in predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek.
Kriminalisti NPU so v okviru nadaljevanja preiskav na DUTB zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 15. decembra 2015 izvedli aktivnosti v Šircljevem stanovanju, na sedežu SDS in v DZ.
Šircelj je takoj napovedal pritožbo na ustavno sodišče, saj je bil predvsem odvzem elektronske dokumentacije v DZ po njegovem mnenju nepravilen. V SDS pa so bili ogorčeni, ker je odredba predvidela tudi zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, sporočil, komunikacijskih in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, oblačnih storitvah, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS, ne glede na lokacijo strežnika in podatkov.
Ustavno sodišče končne odločitve o Šircljevi pritožbi še ni sprejelo, je pa začasno prepovedalo opravljanje kakršnih koli nadaljnjih preiskovalnih dejanj. "Listin, predmetov in elektronskih naprav oziroma njihovih kopij, ki so bile ob izvrševanju odredbe zasežene, ni dovoljeno pregledovati; Specializirano državno tožilstvo jih mora v roku 24 ur po prejemu tega sklepa ob navzočnosti predstavnika državnega zbora zapečati," piše v sklepu. Nemudoma morajo uničiti tudi morebitne kopije nosilcev elektronskih podatkov.
V kabinetu predsednika DZ so potrdili, da so sklep ustavnega sodišča prejeli. "Prav tako nas je že kontaktiralo Specializirano državno tožilstvo. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je sklep posredoval tudi pristojnim službam, ki bodo opravile svoj del nalog," so pojasnili za STA.
Šircelj odločitve ustavnega sodišča za STA ni želel komentirati, njegov odvetnik Franci Matoz pa jo je označil za logično. Po njegovem mnenju jim je ustavno sodišče v tej fazi pritrdilo, da gre za prekomeren in nedovoljen poseg v ustavne pravice vseh, ki so zajeti v zaseženi komunikaciji. Po oceni sodišča gre očitno za prekomeren poseg in bi lahko nastale nenadomestljive posledice, je za STA povedal Matoz.
Kot je pojasnil, se sklep sodišča nanaša le na zaseg dokumentacije v DZ, saj na sedežu SDS strežnik niti ni bil izročen. Po Matozovih besedah so se tudi s predsednikom DZ Milanom Brglezom tedaj kar nekaj ur pogajali o tem, kako odredbo izvršiti in Brglez bi po njegovem mnenju tak zaseg tudi lahko preprečil. A so se v DZ vseeno odločili, da policiji izročijo celotno komunikacijo, tudi tisto, ki ni bila povezana s sumom, uperjenim zoper Širclja, je spomnil Matoz.
Po njegovem mnenju mora imeti sodišče že močne argumente, da je zadevo zadržalo. Tako pričakuje, da bo tudi na koncu odločilo, da je šlo za za nezakonit poseg v ustavne pravice.
Je pa ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo poslanke SDS Anje Bah Žibert in drugih zoper omenjeno odredbo.
