V Mariboru rojeni ljubitelj rekreacije in Pohorja je sicer zaključil srednjo ekonomsko šolo in se šele po vpisu na mariborsko pravno fakulteto zapisal pravni stroki. V času študija je bil sprva štipendist Zoisovega sklada za nadarjene študente, pozneje pa štipendist ministrstva za pravosodje.
Na Pravni fakulteti v Mariboru je diplomiral 28. marca 1995, nekaj mesecev pozneje pa iz rok Ludvika Toplaka prejel še nagrado rektorja Univerze v Mariboru za najboljšega študenta v generaciji. Po opravljeni diplomi je dve leti opravljal pripravništvo na mariborskem višjem sodišču in junija 1997 opravil pravniški državni izpit.
Jeseni istega leta se je kot strokovni sodelavec zaposlil na Okrožnem sodišču v Mariboru, kjer se je sprva ukvarjal predvsem z gospodarskimi prestopki in mednarodno pravno pomočjo, pozneje pa zlasti z gospodarskimi in splošnimi kazenskimi zadevami.
V tožilskih vrstah je od marca 2001, ko je najprej postal pomočnik, tri leta pozneje pa samostojni okrožni državni tožilec na mariborskem tožilstvu. Györköseva ga je novembra 2004 postavila na mesto vodje oddelka za alternativno reševanje kazenskih zadev in izdajo kaznovalnih nalogov. Njegova ekipa je v tem času dosegala nadpovprečno stopnjo uspešnega reševanje bagatelnih zadev.
Novembra 2008 je bil Šketa imenovan za namestnika vodje mariborskega tožilstva v Mariboru, vlada pa ga je skoraj dve leti pozneje, natančneje 25. oktobra 2010, za šest let imenovala na mesto vodje omenjenega tožilstva. Nov mandat za vodenje tožilstva je prejel oktobra lani, sicer pa je kmalu po začetku prvega mandata prejel tudi naziv višjega državnega tožilca.
Šketa je novembra 2011 postal tudi član državnotožilskega sveta in je od leta 2015 tudi njegov podpredsednik. Na predlog dosedanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je bil septembra 2012 s soglasjem vlade imenovan za predsednika delovne skupine za strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete in skrbnika uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, tudi sama Mariborčanka in hči Šketove predhodnice na mestu vodje mariborskega tožilstva, ga je junija 2015 odlikovala z zlatim znakom policije za sodelovanje.
Prioritete bodočega generalnega državnega tožilca so namenjene predvsem gospodarski, korupcijski in organizirani kriminaliteti, poudarek pa namerava dati tudi starejšim nerešenim zadevam, sovražnemu govoru ter kršitvam pravic delavcev in ranljivih skupinam ljudi. Če bo imenovan za generalnega državnega tožilca, se namerava zavzemati tudi za večjo kakovost tožilskega odločanja in restriktivno politiko do storilcev povratnikov.
V času njegovega vodenja mariborskega tožilstva je to obravnavalo kar nekaj odmevnih primerov, med tistimi, ki ga nimajo v najboljšem spominu, pa je zagotovo nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Še v času Kanglerjevega županovanja se je na tamkajšnjem tožilstvu zoper njega zvrstilo kar nekaj ovadb, še več jih je sledilo, ko je moral Kangler zaradi radarjev in posledičnih vstaj zapustiti mestno hišo.
Vendar Šketova ekipa doslej na sodišču v zvezi s Kanglerjem ni požela veliko uspeha. Pravnomočna je le sedemmesečna pogojna kazen za posredovanje pri zaposlitvi svoje nekdanje podžupanje, medtem ko je sedemmesečno zaporno kazen v zadevi Ježovita vrhovno sodišče razveljavilo.
