c S

Matej Accetto - zagovornik moči argumenta in ne argumenta moči - biografija

22.03.2017 07:55 Ljubljana, 22. marca (STA) - Kandidat za ustavnega sodnika Matej Accetto je izredni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani. Kot predavatelj evropskega prava ocenjuje, da bi lahko delo ustavnega sodišča okrepil predvsem na področju sooblikovanja pravnega reda EU. Prepričan je, da mora pri odločanju ustavnega sodišča predvsem prevladati moč argumenta nad argumentom moči.

Rodil se je leta 1974. Diplomiral je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti, doktoriral pa leta 2006 na isti fakulteti. Magistriral je leta 2001 na Pravni fakulteti Univerze Harvard, kjer je bil tudi prejemnik naziva enega najboljših sprejetih kandidatov. Je svetovalec pri reviji Harvard International Law Journal.

Od leta 2013 do 2016 je predaval kot Gulbenkianov profesor na Catolica Global School of Law v Lizboni. Zasnoval in vodil je program za evropske akademske raziskave v pravu (Pearl - Biser), ki je vključeval predavanja in seminarje vrhunskih mednarodnih strokovnjakov za evropsko pravo.

Leta 2003 je pet mesecev preživel kot stažist na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, v obdobju 2003/04 pa je bil gostujoči član britanske Fundacije Lorda Slynna za evropsko pravo. Leta 2006 je kot gostujoči član učiteljskega zbora eno študijsko obdobje preživel na kolidžu Fitzwilliam angleške Univerze Cambridge, leta 2012 pa na vabilo fakultete kot gostujoči član na Pravni fakulteti Univerze Cambridge.

Je avtor več knjig in številnih znanstvenih pravnih razprav.

Kot pravi, se dela na ustavnem sodišču veseli, a hkrati čuti breme odgovornosti, ki jo bo prevzel, če bo izvoljen. Kot predavatelj evropskega prava sicer ocenjuje, da bi lahko delo ustavnega sodišča okrepil predvsem na področju sooblikovanja pravnega reda EU.

Za ustavno sodišče meni, da mora po eni strani kot varuh ustave nadzorovati delovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, po drugi strani pa biti končni domači razsodnik v konkretnih zadevah, v katerih se pojavi vprašanje kršitve temeljnih pravic posameznikov ali kako drugo pomembno ustavnopravno vprašanje.

"Pri obeh teh nalogah je naloga ustavnega sodišča, da se argument moči umakne moči argumenta, da torej tehtanje kakšnih političnih ali družbenih interesov nadomesti s tehtanjem objektivnih razlogov za rešitev, kot jo narekuje pravni red," je dejal v petkovi javni predstavitvi.

Glede razmerja med politiko in ustavnim sodiščem je dejal, da je naloga tako politike kot članov ustavnega sodišča, da se politika umakne tisti hip, ko je ustavno sodišče postavljeno oziroma ko novi član začne delovati kot ustavni sodnik. "Od te točke naprej mora biti ustavno sodišče samostojni nosilec samostojne in enakovredne veje oblasti," je poudaril.