Kot so še navedli, je policija septembra lani ažurirala tudi interni akt, ki ureja način izvajanja nalog na tem področju. 422 policistov pa se je v letu 2016 udeležilo 32 različnih usposabljanj s področja kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij ter spremljanja razvoja računalniške in kibernetske kriminalitete, ki so bili organizirani na vseh treh ravneh vodenja.
Dejan Ornig je širši javnosti postal znan po tistem, ko je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra. Deloval pa je tudi kot informator policije. V poročilu notranjega ministrstva, katerega ugotovitve so se lani pojavile tudi v javnosti, so navedli vrsto pomanjkljivosti v delovanju policije v omenjenem primeru, med drugim, da policija ni dovolj hitro ugotovila, da je Ornig informacije pridobival na nezakonit način. Sodelovanje z njim pa je potekalo v nasprotju z internimi akti policije ter s stroko policijskega dela.
Györkös Žnidarjeva je na podlagi mnenja direktorata za policijo in druge varnostne naloge nato izdala usmeritve in obvezna navodila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v postopkih kriminalističnega pridobivanja informacij, ko gre za sodelovanje kriminalistov z virom policiji.
Z ukrepi je ministrica policiji naložila dopolnitev internih aktov, ki urejajo način izvajanja kriminalističnega pridobivanja informacij in sodelovanje z osebami. Prav tako je naložila pripravo internega akta, ki bo jasneje določal pravila sodelovanja policije z občani, ki ji prostovoljno posredujejo operativne informacije, in nadzor nad tem.
Poleg tega je ministrica zahtevala okrepitev usposabljanja policistov na področju zaznave kibernetske kriminalitete in izvedbo ustreznih delovnopravnih postopkov zoper vse policiste, ki ravnajo v nasprotju s svojimi delovnimi dolžnostmi.
Primera Ornig so se prejšnji teden dotaknili tudi na komisiji DZ za peticije, na kateri so predstavniki policije ponovno zavrnili trditve, da je Ornig delal po naročilu policije. Ministrica pa se do primera ni opredeljevala, saj je, kot je poudarila, primer v postopku na sodišču in tudi na specializiranem državnem tožilstvu.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je že pred tem zahtevala vpogled v interne akte o delu kriminalistične policije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Policijo so namreč zaprosili za navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene ter strokovno navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi je komisija po številnih posredovanjih dobila v celoti, ne pa tudi navodila o prikritih metodah dela. Ministrica je sicer že v pogovoru za STA konec lanskega leta dejala, da interni akti, ki opredeljujejo operativno delo policije, ne morejo biti javni. Poleg tega komisija po njenih besedah nima zakonske podlage za vpogled v prikrite metode dela kriminalistične policije.
