Potem ko je DZ 31. maja 2013 z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo, je 10. julija 2015 prav tako z dvotretjinsko večino sprejel še izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Če ne bo zapletov, bo danes - ponovno z dvotretjinsko večino - imenoval še tri člane fiskalnega sveta, katerih naloga bo ocenjevati vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s tem pravilom.
S takšnim postopkom je Slovenija "bolj papeška od papeža", je sprejem zakona o fiskalnem pravilu komentiral tedanji finančni minister Dušan Mramor. A s tako visoko postavljeno mejo za imenovanje naj bi po zagotovilih koalicije zagotovili, da se v fiskalni svet zares imenuje strokovnjake, ki uživajo širok ugled v družbi. Poleg tega naj bi se vladi preprečilo, da za člana fiskalnega sveta imenuje katerega od sebi naklonjenih strokovnjakov.
Fiskalno pravilo - pravilo umne gospodinje
V skladu s spremenjenim 148. členom ustave morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Srednjeročno in dolgoročno lahko torej porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami - pravilo, ki ga upošteva vsaka umna gospodinja.
Preden je DZ podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ zapisal v ustrezen izvedbeni zakon, je bilo potrebnih kar nekaj usklajevanj. Številni so se bali, da je fiskalno pravilo preveč strogo in bo ubilo socialno državo, drugi so zahtevali še bolj odločno varčevanje.
Na koncu so se dogovorili o rešitvi, ki bo Sloveniji omogočila, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj pa zakon dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov.
Uveljavitev zakona o fiskalnem pravilu poleti 2015 je odprla tudi pot za iskanje kandidatov za člane fiskalnega sveta. A tudi tu ni šlo brez zapletov, saj je moralo finančno ministrstvo zaradi neustreznih prijav, ki so prispele na prvi razpis, novembra 2015 objaviti novega in ga zatem še podaljšati, na tretjem pa lani spomladi izbrani kandidati v DZ niso dobili zadostne dvotretjinske podpore. Tokratni razpis je bil tako že četrti.
Velik nabor nalog za polovičen delovni čas
Predsednik fiskalnega sveta bo na tem položaju zaposlen najmanj za 50 odstotkov polnega delovnega časa, ostala člana pa za ne več kot toliko. Pri tem bodo lahko imeli za strokovno pomoč na voljo štiri javne uslužbence, a nabor njihov nalog se kljub temu zdi zelo velik.
Naloge fiskalnega sveta - prva med njimi je ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom - pa so ključne za izvajanje zakona. Pri tem bo fiskalni svet pripravljal tako oceno upoštevanja fiskalnega pravila za predlog državnega proračuna oz. rebalansa kot tudi oceno skladnosti že izvršenih proračunov.
Prav tako bo fiskalni svet bdel nad izvajanjem 212 občinskih proračunov ter tudi pokojninske in zdravstvene blagajne.
Ko bodo nastopile okoliščine, v katerih lahko država v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti, jih bo moral fiskalni svet prepoznati. Nato bo čakal na trenutek, ko bodo te okoliščine prenehale. Medtem pa bodo morali trije člani fiskalnega sveta oceniti ustreznost predlaganih ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti ter seveda spremljati njihovo izvrševanje.
Vse te ocene bodo javne, zato bo imel fiskalni svet zelo pomemben vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Vlada se bo morala do njih opredeliti, DZ pa ji bo lahko naložil, naj na podlagi mnenja fiskalnega sveta pripravi ustrezne ukrepe.
Fiskalni svet smo v Sloveniji že imeli
Pred leti je nad slovenskimi javnimi financami že bdel fiskalni svet, nastal leta 2009 po zamisli tedanjega finančnega ministra Franca Križaniča. Tudi tedaj si je vlada obetala, da bo fiskalni svet s svojimi mnenji pritiskal na čim hitrejšo izravnavo javnofinančnega ravnotežja.
Prvi fiskalni svet je bil precej bolj številčen, saj je imel kar sedem članov, vodil pa ga je ekonomist Marjan Senjur. Tako kot fiskalni svet, ki ga bo DZ predvidoma imenoval danes, je bil tudi tisti izpred osmih let zamišljen kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike, vendar je bila ta neodvisnost za marsikoga že takrat vprašljiva.
Pri delovanju fiskalnega sveta bo ključna njegova neodvisnost
Računsko sodišče je denimo že v reviziji izvrševanja državnega proračuna za leti 2011 in 2012 zapisalo, da vlada ni zagotovila zadovoljive obravnave ocen, ki jih je pripravil fiskalni svet, posledično se te ocene niso odrazile pri načrtovanju fiskalne politike in pripravi proračuna.
Predvsem pa je računsko sodišče vladi očitalo, da ni omogočila neodvisnega in samostojnega finančnega poslovanja fiskalnega sveta, prav tako mu ni zagotovila ustrezne strokovne podpore pri izvajanju njegovih nalog, obenem pa so problematizirali, da fiskalni svet ocenjuje delo organa, ki ga imenuje in v okviru katerega deluje.
Tokrat naj bi bilo drugače. Kot je poleti 2015 v DZ zatrdil Mramor, fiskalnega sveta niso onemogočili pri izvajanju njegovih nalog omejili njegove neodvisnosti. To po njegovih besedah dokazuje tudi dejstvo, da bo imel fiskalni svet svoj proračun, s katerim bo prosto razpolagal.
