"Ni realno pričakovati, da bosta zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje in javni zdravstveni sistem izpolnila vse potrebe in pričakovanja ljudi v zvezi z zdravstvenimi storitvami," je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica uprave Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, Meta Berk Skok.
Predlog zakona po njenih besedah ne ureja področja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, po javnih predstavitvah sodeč, pa zakonodajalec pričakuje, da se bodo ta zavarovanja samoiniciativno razvila. A kot je opozorila, je osnovni pogoj za razvoj zdravstvenih zavarovanj in dodatne ponudbe na trgu jasna opredelitev, kaj lahko ljudje pričakujejo iz javnega sistema, torej t. i. standardi in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Berk Skokova je poudarila, da zasebna pobuda skrajšuje čakalne vrste v javnem sistemu in s tem razbremenjuje javno zdravstvo. Predlagani zakon pa namesto spodbujanja tovrstne zasebne iniciative, kaznuje vsakogar, ki bi se odločil poseg opraviti izven javnega zdravstvenega sistema, saj mu, če pride do medicinskih zapletov, javni sistem ne bi več kril nadaljnjega zdravljenja.
Predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Aleš Mikeln je poudaril, da nobena od zavarovalnic, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, tega ni krčevito branila, nasprotno so večkrat poudarjali, da sedanji sistem ni optimalen, da želijo reforme in da njihovi zavarovanci zaslužijo nekaj boljšega. A z ad hoc pripravljenimi rešitvami brez dolgoročnih finančnih učinkov se težko strinjajo.
Obljubljanje nižjih stroškov zdravstva je morda res všečno, a na tisto, kar ljudi res zanima - kako bodo obravnavani, kdaj bodo prišli na vrsto, ali bodo dobili nova zdravila, ipd. - po Mikelnovih besedah ta predlog zakona ne odgovarja. Kot je dejal, je govora o stroških zavarovalnic, po drugi strani pa ne vemo, koliko bo stal nov sistem pobiranja dajatve.
Mikeln je še ugotavljal, da predlog zakona sicer predlaga ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a tega ne ureja v nobeni točki. Morali bi denimo urediti prenehanje zavarovalnih pogodb, pripraviti načrt in roke morebitnih vračil vnaprej plačanih premij, urediti prehodno obdobje in izvedbo zadnje izravnalne sheme v okviru tega zavarovanja, je nanizal.
Predsednik uprave Adriatic Slovenice, Zavarovalne družbe, Gabrijel Škof je izpostavil negativen vpliv predlaganih rešitev na pokojnine in razvoj pokojninskih zavarovanj. Izpostavil je dodatne obremenitve pokojninske blagajne zaradi prenosa daljše bolniške odsotnosti z dela.
Predlagani zakon pa je po njegovi oceni tudi v nasprotju z dosedanjimi prizadevanji vlad, ki so tudi z davčno politiko spodbujale varčevanje po pokojninskih načrtih. Tako je Škof kot sporno izpostavil, da bi se prihodki iz naslova pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja vštevali v osnovo za obračun višine zdravstvenega nadomestila. Ocenjujejo, da je pri tem celo za protiustavnost.
