Knez je danes izpostavil, da je Slovenija doslej prejela že okoli 340 obsodilnih sodb na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je po številu sodb na prebivalca veliko. Ta številka je toliko večja zaradi številčnosti sodb glede izbrisanih, je dodal, a ob tem izpostavil, da take "doktrinarne" rešitve služijo kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo namreč ni otok, popolnoma neodvisen od drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila.
Kot je dejal danes, je odločbe ustavnega sodišča vedno rad prebiral in je med njimi ter sodbami rednih sodišč včasih velika razlika. Poudaril je, da ustavno sodišče ne gleda na interese strank, ampak na interese prava. To zagotavlja strokovnost odločitve, za kar se je, tako Knez, tudi sam vedno prizadeval.
Na vprašanje, ali je Slovenija v "neki ustavni krizi izvrševanja ustavnih odločb", je ocenil, da sicer ne moremo govoriti o krizi, "je pa nekaj ustavnih odločb odprtih že lep čas". Zakonodajna in izvršna veja oblasti bi te odločbe zagotovo morali izvršiti, je dejal.
Glede komentiranja mnenj ustavnega sodišča s strani politike Knez meni, da tekom postopka politik sicer lahko komentira neko zadevo, "glavno pa je, da se jih spoštuje". Poudaril je sicer, da je slovenski pravni sistem izredno mlad ter da nimamo take pravne kulture kot kake starejše države. "Smo v razvoju. 'Črne Pike', ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, so problemi, ki jih neke tradicionalno izoblikovane pravne skupnosti nimajo. Pri takih vprašanjih je treba ustavnemu sodišču dati primat, da usmerja," je dejal Knez in ob tem poudaril, da je prav zaradi tega pri komentiranju dela ustavnega sodišča na mestu "prava mera".
V svojem nastopu se je večkrat dotaknil EU. Opozoril je, da "vstopamo v obdobje dezintegracije, države se umikajo iz EU, ne želijo več bit članice evropskega sodišča za človekove pravice ... Ta proces je za EU nevaren. To je en večjih izzivov", je dejal.
Dotaknil se je ponedeljkove izjave kandidata za ustavnega sodnika Mateja Accetta, da ustavno sodišče ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak "zgolj dosledni varuh ustavnega reda". Kot je dejal, je ob tej izjavi "zastrigel z ušesi". Pravo namreč jemlje kot "kulturno-socialni fenomen, pravo soustvarja družbo, čeprav izredno počasi". "Če ustavno sodišče posega v doumevanje prava, če postavlja okvire, mislim, da posega tudi v kulturni fenomen. Je pa to vedno res zgolj na dolgi rok, ko se neka doktrinarna odločitev zasidra v generacije", je dejal.
Kot pravi, pri novih generacijah pogreša nek odnos, tudi do vrednot EU: "Pri mlajših generacijah pogrešam zavedanje o vrednotah miru, prostega gibanja, ki nam jih je v 50. letih prejšnjega stoletja, na pragu nove velike vojne, dala EU." Kot je dejal Knez, sam verjame v EU: "To je sistem, ki še danes čudovito deluje, težava je v tem, da smo se iz enotnega gospodarskega trga premaknili na politično združevanje. A dokler bomo videli ekonomski interes v združevanju Evrope, tako dolgo bo živela EU," je prepričan.
Knez je v igro za ustavnega sodnika prišel kot t. i. zunanji kandidat, ki ga lahko kot svoj predlog predlaga predsednik republike. Kot je pojasnil danes, se sam nikoli ne bi prijavil, ker pač ni tak. Priznal je, da se je že kdaj poigraval s to mislijo, a bolj za čas pred upokojitvijo.
