Preboja v Rimu ne bo, izjava ni dovolj
Voditelji 27 članic unije bodo v soboto v Rimu obeležili 60. rojstni dan sodobne unije, ki se v pričakovanju začetka postopka ločitve od Velike Britanije prvič sooča z razgradnjo. Ambicija je posredovati sporočilo enotnosti, ki ga ogrožajo razhajanja glede koncepta Evrope več hitrosti.
Voditelji na vrhu v Rimu preprosto nimajo druge možnosti, kakor da posredujejo sporočilo enotnosti. Vprašljivo pa je, ali bomo s tem dobili tudi idejo o tem, kam gre EU, je ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss v pogovoru za STA.
Preboja v Rimu Weissova ne pričakuje, morda nekaj idej o naslednjih projektih v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki bo verjetno v prihodnje ostal glavno orodje za uresničevanje koncepta Evrope več hitrosti. Opredelitev skupnih projektov se ji zdi psihološko pomembna za pomiritev vzdušja, saj skupni projekti krepijo zaupanje.
"Izjave same ne bodo dovolj. Potrebna je jasna vizija," pa je v pogovoru za STA opozoril samostojni svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski. Ob tem je izpostavil, da vizija ne sme temeljiti na mnenju politične elite, temveč je potrebna "Evropa po meri ljudi". Dokler ljudje ne bodo vsak dan čutili, da unija deluje v njihovo korist, ne bodo podpirali evropskega projekta, poudarja.
Evropa več hitrosti "zavajajoč" izraz
Profesorica s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski FDV Ana Bojinović Fenko opozarja, da je Evropa več hitrosti zavajajoč izraz. Bolje bi bilo reči več intenzivnosti, saj gre za razlike v vsebinskem sodelovanju držav na področjih različnih politik, ne pa za premiso, da države različno hitro vstopajo v iste oblike sodelovanja, je pojasnila za STA.
Ključno vprašanje po njenem mnenju je, kako trenutno stanje prekrivanja več različnih ravni in intenzivnosti na področju različnih politik članic in nečlanic narediti preglednejše in učinkovitejše za državljane EU, za politični proces in za tretje akterje. To bi potencialno vodilo tudi v uspešnejše izvajanje politik EU.
Naslednji projekt Evrope več intenzivnosti na področju obrambe
Weissova pričakuje po Rimu nov projekt okrepljenega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, konkretno pri vzpostavljanju "stalnega strukturiranega sodelovanja", znanega po angleški kratici "pesco". Obramba se ji zdi dobro področje za takšno sodelovanje, saj je varnost vsem v interesu, tudi višegrajski četverici.
Če ne bo šlo naprej z uporabo mehanizma okrepljenega sodelovanja, pa Weissova vidi v prihodnje še več medvladnih dogovorov zunaj evropskega institucionalnega okvira in zunaj evropskih pogodb, kakršen je bil na primer fiskalni pakt, sprejet sredi finančne krize.
Veliko je seveda po njenih besedah odvisno od izida volitev v ključnih članicah. Če v Franciji zmaga vodja skrajne desnice Marine Le Pen, bomo vstopili v drug svet, v katerem ta vprašanja, o katerih zdaj razpravljamo, ne bodo več pomembna, je opozorila.
Vzhodne članice se bojijo zaradi pomanjkanja samozavesti, Slovenija del "stare" Evrope
Odpor vzhodnih članic do koncepta Evrope več hitrosti in poglabljanja integracije analitičarka iz fundacije Bertelsmann razume kot pomanjkanje samozavesti in zrelosti ter posledico šele nedavno pridobljene suverenosti, ki jo želijo te članice obdržati in krepiti, ne pa po Sovjetski zvezi spet predati nekomu tretjemu.
Slovenijo vidi Weissova kot del "stare" Evrope, saj ne vidi velike razlike med Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Luksemburgom. "Slovenije nikoli nismo videli kot balkanske države ali vzhodne članice," je dejala.
Slovenija naj konkretneje opredeli interese
Oba slovenska sogovornika pa izpostavljata, da bi morala Slovenija pri oblikovanju prihodnosti EU brez Velike Britanije konkretneje opredeliti svoje interese.
"Slovenija si je prizadevala za formalno vključenost v vse najgloblje integrirane politike EU. A koristi sodelovanja v EU mora država zastaviti bolj konkretno interesno in ne le splošno," poudarja Bojinović Fenkova.
Pri tem je po njenih besedah nujno, da Slovenija v korist svojih nacionalnih vrednot in svojih družbenih skupin najprej dobro definira, katere ključne "nacionalne" koristi želi pridobiti z vidika učinkovitosti politik EU.
Slovenija mora bolj konkretizirati želene koristi in oceno stroškov iz sodelovanja v EU na podlagi močnega družbenega konsenza o vrednotah in interesih. Voditeljstvo temelji tudi na tem, da država ponuja idejne rešitve za EU kot celoto in v tem pogledu bi se Slovenija lahko bolj angažirala, še meni profesorica.
Barbutovski pa izpostavlja, da mora Slovenija do konca leta pokazati, da je odgovorna članica, ki je EU resnično ponotranjila, tako da je ta del njenega vsakodnevnega ukrepanja. Sam trenutno tega ne vidi, saj je unija v Sloveniji po njegovem mnenju zelo nizko na dnevnem redu, Slovenija pa je strukturno slabo pripravljena na dnevno soustvarjanje evropskih politik.
Zlasti pa Barbutovski poudarja, da si bo morala Slovenija močno prizadevati za dejavno sooblikovanje pogojev za članstvo v ožji skupini članic, v kateri želi biti in v kateri po navedbah nekaterih tudi že je. "Oblikovanje kriterijev bo ključno," opozarja.
