Z zakonom o probaciji se vzpostavlja celovit sistem alternativnega prestajanja kazni zapora. Cilj probacijske službe je zmanjšanje ponovitve kaznivih dejanj s pomočjo vzpostavljanja pozitivnih odnosov s storilci, celovita obravnava obsojene osebe v okviru probacijske službe, zmanjšanje prezasedenosti zaporov ter zmanjševanje tveganja ponovitvene nevarnosti, so danes poudarili na vladi.
V Sloveniji trenutno nekatere probacijske naloge opravljajo državni tožilci, centri za socialno delo in zavodi za prestajanje kazni zapora, izvajanje hišnega zapora pa nadzira sodišče samo ali prek policije. "Osnovni namen probacije je, da se oseb, ki so obsojene na kratke zaporne kazni, ne izvzame iz njihovega okolja in se jim s tem še dodatno poslabša njihov položaj, pač pa ostanejo v svojem okolju, kazen pa odslužijo z alternativnimi oblikami kazni," je že ob javni obravnavi zakona novembra lani povedala vodja službe za probacijo pri ministrstvu za pravosodje Danijela Mrhar Prelić.
Pri vzpostavitvi sistema probacije predlog zakona predvideva ustanovitev Uprave za probacijo kot organa v sestavi ministrstva za pravosodje, ki ima centralno enoto (ustanovljena naj bi bila letos) in določeno število probacijskih enot. Po napovedih ministrstva iz novembra lani naj bi bilo enot pet (ustanovljene bodo leta 2018), delovale pa naj bi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu.
Naloge uprave za probacijo bodo organiziranje in nadzor dela v splošno korist, svetovanje sodnikom in tožilcem pri določanju pravične kazni, nudenje pomoči predčasno odpuščenim ter tistim, ki se bodo po prestani kazni vključevali v običajno življenje. S sistemom želijo vzpostaviti tudi enovito prakso obravnave storilcev kaznivih dejanj, povezati vse službe, ki se ukvarjajo z izrekanjem sankcij, ter usposobiti kader za tovrstno obravnavo.
