Kot je poročala javna televizija NOS, bo Wildersova stranka dobila 19 sedežev, enako število poslancev pa bodo dobili tudi krščanski demokrati (CDA) ter sredinska stranka D66, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruttejeva stranka je dobila manj od sedanjih 41 sedežev, a več, kot so napovedovale javnomnenjske ankete, kar pomeni, da bo Rutte verjetno znova, že tretjič od leta 2010, vodil vlado. Seveda bo moral oblikovati koalicijo.
Populist Wilders ni uspel izvesti pričakovanega preboja, saj je dobil le štiri sedeže več od sedanjih 15, potem ko so mu ankete mestoma napovedovale tudi do 30 sedežev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruttejeva koalicijska partnerica od leta 2012, socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), je največja poraženka volitev, saj je s sedanjih 38 poslanskih sedežev padla na devet. Padec je bil celo večji, kot so napovedovale ankete.
Veliki zmagovalki pa sta krščanski demokrati (CDA), ki bodo dobili 19 sedežev, potem ko jih imajo sedaj 13, in sredinska D66, ki je po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel center Ipsos, prav tako dobila 19 poslancev, medtem ko jih ima sedaj 12. Rutte bo tako verjetno koalicijo skušal oblikovati s tema strankama, dodaja dpa.
Okrepili so se tudi Zeleni, ki so po sedanjih štirih sedežih dobili 16.
Volilna udeležba je bila 81-odstotna oziroma najvišja po letu 1977, ko je bila 88-odstotna, poroča AFP.
Volivci so se množično podali na volišča, dan po tem, ko jih je bila skoraj polovica še neodločenih, glavni stranki pa v anketah praktično izenačeni. Na voliščih v Haagu in Rotterdamu so celo, kar je zelo redko, volišča ostala odprta še po 21. uri, da bi glasove lahko oddali vsi, ki so že bili na voliščih.
Kot izpostavlja dpa, naj bi imelo velik vpliv na visoko volilno udeležbo lepo vreme, pa tudi želja po odločanju po žgoči predvolilni kampanji, ki je bila osredotočena bolj na iskanje identitete in kulturnih vrednot kot pa na običajna vprašanja o gospodarskem napredku.
Veljale so tudi za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred letošnjimi volitvami v ključnih članicah Evropske unije, predsedniškimi v Franciji in parlamentarnimi v Nemčiji.
Wilders, ki je znan po svojih do islama kritičnih izjavah in zavzemanju za izstop Nizozemske iz EU, je danes ob oddaji glasu dejal, da se ne glede na izid volitev "duh ne bo vrnil v steklenico". "Domoljubna revolucija bo ostala, ne glede na to, ali bo to danes ali jutri," je dejal ob oddaji glasu v Haagu. Tudi če jim ne bo uspelo priti v vlado, je zadovoljen, da vsi govorijo o "njihovih temah", je dodal, čeprav so vse stranke še pred volitvami zavrnile možnost oblikovanja vlade z njim.
Po objavi izidov vzporednih volitev pa je prek Twitterja Rutteju sporočil, "da se ga še ne bo znebil". Opozoril je, da je njegova stranka izboljšala rezultat glede na zadnje volitve.
Rutte je ob oddaji glasu opozoril, da gre za izjemno pomembne volitve za Nizozemsko. "To je priložnost za veliko demokracijo, ko je Nizozemska, da nekaj pove, da ustavi ta učinek domin napačne vrste populizma," je dejal.
Volitve so sicer potekale v senci spora s Turčijo zaradi prepovedi udeležbe turških ministrov na zborovanju v Rotterdamu pred turškim referendumom o ustavnih spremembah.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes znova dejal, da v Evropi divja fašizem. Potem, ko je v torek razburil z izjavo, da so Nizozemci odgovorni za pokol 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ker ga niso preprečili, pa je šel danes še korak dlje in Nizozemce obtožil direktne odgovornosti za genocid. "Oni so tisti, ki so poklali preko 8000 bosanskih muslimanov," je dejal.
Številni računi na Twitterju, še posebej tisti z več sledilci, pa so bili tarča hekerskega napada podpornikov Erdogana, ki so jih preplavili s sporočili o "nacistični Nemčiji" in "nacistični Nizozemski".
Vodilna predstavnika dveh osrednjih institucij EU sta ostro obsodila turške primerjave Nizozemske z nacizmom. "Kdor vidi fašizem v Rotterdamu, nima nobenega stika z realnostjo," je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je Turčijo opozoril, da se s tem oddaljuje od Evrope.
Za glasove 13 milijonov nizozemskih volilnih upravičencev se je sicer potegovalo rekordnih 28 strank. Za razliko od večine evropskih držav na Nizozemskem nimajo v vnaprej določenega volilnega praga za vstop v parlament, tako da imajo dobre možnosti za poslanski mandat tudi manjše stranke.
