Poleg novele zakona o financiranju občin, ki je že bila v javni razpravi, na ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o lokalni samoupravi in zakona o lokalnih volitvah.
Kot je razvidno iz objave na spletni strani Združenja občin Slovenije, so namreč predstavnike občinskih združenj za danes vabili na sestanek, na katerem jim bodo predstavili predvidene rešitve.
Med njimi je tudi določitev stalnega termina rednih lokalnih volitev v zakonu o lokalnih volitvah. V delovnem gradivu ministrstvo pojasnjuje, da določanje termina rednih lokalnih volitev sedaj sledi načinu, ki ureja volitve poslancev. To pa pomeni, da se datum glasovanja po koledarju vseskozi pomika na zgodnejši termin.
Po novem bi bil predsednik državnega zbora še vedno tisti, ki razpisuje redne lokalne volitve in z odlokom določi točen datum glasovanja in datum začetka volilnih opravil, vendar pa bi bil pri tem omejen z zakonom, saj bi smel za datum glasovanja določiti drugo nedeljo v novembru. Drugi krog volitev pa bi se vedno opravil 14 dni po prvem krogu, doslej je namreč drugi krog najkasneje v 21 dneh razpisala Državna volilna komisija.
Z novelo želi sicer ministrstvo tudi poenostaviti volilne postopke in jih s tem tudi poceniti, odpraviti nekatere nejasnosti ter podrobneje razmejiti pristojnosti med organi, pristojnimi za strokovno pomoč. Odpravili naj bi tudi neskladje z evropsko direktivo tako, da ne bo več ovir za kandidiranje državljanov EU na volitvah v svete ožjih delov občin.
S predlogom novele zakona o lokalni samoupravi pa želi ministrstvo v skladu z odločbo ustavnega sodišča reprezentativnost omogočiti tudi Združenju mestnih občin. Sedanjo določbo, po kateri lahko združenje občin pridobi reprezentativnost, če je vanj včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin, bi namreč dopolnili tako, da se za dosego statusa reprezentativnosti za mestne občine podobno zahteva vključenost 30 odstotkov mestnih občin.
Ministrstvo predlaga tudi spremembo določbe o ustanovitvi in delovanju interesne zveze občin. Slednjo lahko dve ali več občin ustanovi zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov. Vendar pa zveza občin, prvenstveno namenjena izvajanju javnih služb na medobčinski ravni, doslej v praksi ni zaživela. Zato predlagajo, da bi v zakonu podrobneje določili naloge, status in način delovanja ter poenostavili način njene ustanovitve.
Predlagajo tudi črtanje možnosti, da ima ožji del občine lastnost pravne osebe javnega prava. Kot pojasnjujejo, je ta lastnost pomembna zaradi lastništva premoženja in sklepanja pravnih poslov. Ne eno ne drugo pa ni temeljna sestavina nalog ožjih delov občin, pač pa sodelovanje prebivalcev pri sprejemanju odločitev, pomembnih za območje ožjega dela občine. Ocenjujejo, da gre za nepotrebno zapletanje, saj je župan po svojem položaju splošni zastopnik občine kot celote in s tem tudi ožjih delov.
Z novelo predlagajo še nekatere spremembe tudi zaradi uskladitve z drugimi zakoni, so še navedli v delovnem gradivu.
Še vedno pa je v teku torej tudi priprava spremembe financiranja občin, kjer je bila med predlaganimi spremembami, ki so jim v združenjih občin nasprotovali, tudi sprememba sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Zato so se dogovorili za nekoliko spremenjeno rešitev.
Zadnji predlog zvišuje prag za sofinanciranje z dosedanjih dveh na najmanj štiri občine. Skupne občinske uprave, ki združujejo manj kot štiri občine, pa dve leti po sprejemu sprememb zakona ne bodo več upravičene do sofinanciranja.
Poleg tega bo skupna občinska uprava morala izvajati najmanj tri naloge iz določenega nabora, da bodo vključene občine upravičene do 40 odstotkov sofinanciranja. Če bo skupna občinska uprava opravljala dve nalogi, bo upravičena do skupno 35 odstotkov, če bo opravljala le eno nalogo, pa do 30 odstotkov sofinanciranja. Za izvajanje vsake naloge več, bo sofinanciranje povečano za pet odstotkov, pri čemer ne bo moglo preseči 55 odstotkov.
