Voditelji EU so Poljaka Tuska za naslednika Belgijca Van Rompuya na položaju predsednika Evropskega sveta izbrali na vrhu 30. avgusta 2014, in sicer za mandat dveh let in pol, torej od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017. Danes so mu mandat podaljšali še za dve leti in pol, do 30. novembra 2019. Proti je bila le njegova rodna Poljska.
Analitiki Tuska opisujejo kot "skrajno pragmatičnega". Tudi sam pravi, da ni človek velikih vizij in doktrin, temveč človek iskanja rešitev konkretnih problemov, je v članku Dva obraza Donalda Tuska za revijo Europolitics ob njegovi izvolitvi leta 2014 zapisal poljski novinar Jakub Iwaniuk.
Na Poljskem je Tusku uspelo, kar ni še nikomur pred njim - dvakrat so ga izvolili za premierja. Po mnenju soavtorja ene njegovih biografij Piotra Smilowicza je recept njegovega političnega uspeha v kombinaciji dveh nasprotujočih si osebnosti: socialna občutljivost in komunikacijska veščost na eni strani ter brezobzirna trdnost z nasprotniki na drugi strani.
Tusku so kritiki ob izvolitvi za predsednika Evropskega sveta očitali predvsem slabo znanje tujih jezikov, saj ni govoril tekoče angleško, francosko pa sploh ne. Poljak, ki sicer govori nemško, je ob izvolitvi obljubil, da bo zloščil svojo angleščino. Obljubo je držal. Danes angleško govori brez težav.
Ob prevzemu položaja leta 2014 se je Tusk predstavil v videu, objavljenem na spletni strani Evropskega sveta. V njem je javnosti povedal svojo osebno zgodbo o poti iz rojstnega Gdanska v Bruselj - v angleščini. Izpostavil je svoje štiri identitete: je Gdanec, Kašub, Poljak in Evropejec.
O svoji "revni, a srečni in ljubeči" družini je povedal, da je bil oče tesar, zelo strog in da je umrl, ko je bil star 14 let, mati je bila poosebljena dobrota in ljubezen, starejša sestra pa je poskrbela za to, da ni postal huligan.
Tusk, ki je po izobrazbi zgodovinar, se je začel za politiko zanimati že kot najstnik, potem ko je bil pri 13 letih priča streljanju policije na stavkajoče delavce. "Zelo hitro sem dojel, da imajo tepeni ljudje pogosteje prav od ljudi, ki tepejo," je dejal v videu. Leta 1980 se je pridružil legendarnemu sindikatu Solidarnost.
Po uvedbi izrednih razmer na Poljskem leta 1981 je nekaj časa delal kot fizični delavec. Potem ko je v gonji proti Solidarnosti izgubil službo, je sedem let obnavljal visoke dimnike s plezalno opremo kot "nori alpinist", je pojasnil v predstavitvenem videu ob prevzemu položaja leta 2014.
Sledilo je obrobje na poljski politični sceni, ki pa je bilo po Tuskovih besedah čudovit čas, saj se je vrnil k svoji strasti zgodovini in napisal nekaj knjig o zgodovini Gdanska. Nekatere med njimi so postale prodajne uspešnice in s temi avtorskimi uspehi je Tusk veliko bolj zadovoljen kot s političnimi.
Leta 2001 se je z ustanovitvijo desnosredinske Državljanske platforme začel njegov politični vzpon. Začetki so bili po Tuskovih besedah težki, a na koncu so kljub težki in brutalni kampanji zmagali na volitvah, postal je premier in bil nato še enkrat izvoljen na položaj. Tedaj je s ponosom poudaril, da je Poljska v srcu Evrope, eden njenih stebrov, ne povzročitelj težav s periferije.
To se je spremenilo oktobra 2015 z zmago desne stranke Zakon in pravičnost pod vodstvom Jaroslawa Kaczynskega, ki ni le Tuskov dolgoletni politični tekmec, temveč goji do njega osebno zamero, saj mu očita moralno odgovornost za smrt brata dvojčka v letalski nesreči leta 2010 blizu Smolenska, v kateri je umrl predsednik Kaczynski ter z njim številni vplivni vladni in vojaški predstavniki.
Nova poljska vlada, ki Tusku med drugim očita tudi podporo opoziciji in s tem nesprejemljivo vpletanje v notranjepolitične razmere, je pod drobnogledom Bruslja zaradi vrste spornih potez v pravosodju in medijih. Omenja se celo uporaba "jedrske bombe" proti Varšavi - 7. člena pogodbe EU, ki v primeru sistematičnih kršitev evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic.
Tusk se sam opiše takole: "Sem energičen in optimističen, globoko verjamem v Evropo." V mladosti je bil obetaven nogometaš in še danes se veliko ukvarja s športom. Po terorističnih napadih marca lani v Bruslju je Tusk v okviru bruseljskega maratona tekel 20 kilometrov v spomin na žrtve napadov.
Predsednik Evropskega sveta je poročen ter ima dva odrasla otroka in dva vnuka. Njegova največja ambicija pa je, kot pravi sam, da bi naučil svoja vnuka igrati nogomet. "Nogomet in družina sta moji strasti (...) Družina je moja največja sreča," je leta 2014 Tusk sklenil svojo pripoved v video posnetku, objavljenem na spletu.
