Pod predlog je podpisanih 80 poslancev iz vrst SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, NP in poslancev narodne skupnosti, prvopodpisana pa je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. S predlogom naj bi zakon o volitvah v DZ uskladili z različnimi odločbami ustavnega sodišča. To je namreč večkrat ugotovilo, da je zakon v različnih delih neskladen z ustavo ter zakonodajalcu naložilo odpravo neustavnosti. Rok za odpravo neustavnosti je sicer v vseh primerih že potekel.
Določbe, s katerimi bi odpravili omenjene neustavnosti, so bile sicer predvidene že s predlagano novelo zakona o volitvah v DZ, ki je sodila v sveženj zakonodaje, s katerimi bi iz politike na državni in lokalni ravni izločili pravnomočno obsojene. A predlogi novembra lani v DZ niso dobili zadostne podpore.
Je pa glede na veliko število podpisnikov pod tokratni predlog novele zakona o volitvah v DZ pričakovati, da bo predlog, ki za potrditev potrebuje dvotretjinsko večino, vendarle sprejet.
Predlog med drugim odpravlja pravno praznino na področju glasovanja po pošti, na katero je opozorilo ustavno sodišče. Tako določa, da morajo ovojnice z glasovnicami iz tujine in glasovnice, ki so prispele k okrajni volilni komisiji po 19. uri na dan glasovanja, imeti poštni žig z datumom oziroma jim morajo biti predložene ustrezne listine. Iz njih mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja, sicer bo neveljavna.
V skladu z odločbo ustavnega sodišča glede dostopnosti volišč invalidom pa poslanci predlagajo, da bi morala biti po novem invalidom dostopna vsa volišča.
Hkrati pa bi odpravili glasovanje invalidov z glasovalnimi napravami in ga nadomestili z glasovanjem po pošti. Po oceni predlagateljev bi se s tem povečala možnost, da z manjšimi stroški in na lažji način svoj glas odda bistveno več invalidov, kot jih je doslej uporabljalo glasovalne naprave.
Takšna rešitev po mnenju predlagateljev ne bi bila v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, če zakonodajalec najde rešitev, s katero bi invalidi lažje izvrševali svojo volilno pravico.
Predlog prinaša še nekaj drugih novosti. Tako se spreminja rok za vlaganja kandidatur, in sicer namesto petindvajseti dan najpozneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Kot so zapisali v obrazložitvi predloga, bodo volilni organi in sodišča na ta način lahko pred odločili o morebitnih ugovorih in pritožbah, več pa bo tudi časa za pripravo volilnega gradiva.
Poleg tega naj bi jasneje določili pristojnost Državne volilne komisije, da v posebnem postopku ugotavlja, kateri kandidati so bili izvoljeni za poslance in kateri lahko postanejo nadomestni poslanci.
Predlagajo tudi, da bi Državna volilna komisije svoje poslovanje uredila s poslovnikom, poleg tega pa naj bi odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi pri delu volilnih organov.
Ravno ti predlogi so zmotili poslance ZL, da kot edina poslanska skupina niso sopodpisali zakona. Kot je za STA pojasnil Matej T. Vatovec, namreč vsebina zakona prinaša več kot le izvrševanje ustavnih odločb. Tako se bodo med drugim uvajala izobraževanja za člane volilnih komisij, zaradi česar bo komisija verjetno poskušala zvišati proračun, je opozoril. Obenem se uvaja tudi možnost razrešitve članov volilnih komisij na predlog strank in poslanskih skupin.
V ZL izvršitvi ustavnih določb sicer ne bodo nasprotovali, bodo pa predlog poskušali v postopku popraviti, je še napovedal Vatovec.
