V okviru sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti sta ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin parafirala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.
Prvi aneks omogoča izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov. Drugi aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa opredeljuje spremenjeni način določanja in vrednotenja delovnih mest mladih zdravnikov specializantov, izenačuje vrednotenje delovnega mesta vseh specialistov ne glede na dolžino trajanja specializacije in spreminja vrednotenje delovnega mesta zobozdravnik oz. zdravnik brez specializacije z licenco. Prav tako aneks opredeljuje dve novi delovni mesti, to sta višji zdravnik specialist ter višji zobozdravnik oz. zdravnik brez specializacije z licenco.
S tem se odpravljajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest zdravnik in zobozdravnik, tako glede sistema določanja, števila teh delovnih mest in njihovega vrednotenja. Po ocenah ministrstva za zdravje so te spremembe težke največ 13,9 milijona evrov letno, pa še to le, če bi vsi zdravniki izpolnjevali pogoje za napredovanje na višje delovno mesto.
Sporazum vključuje tudi kriterije in merila za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in večjo kakovost zdravstvenih storitev. Projekt je vreden 36 milijonov evrov. V okviru tega bodo nagrajeni celotni zdravstveni timi, torej tudi drugi zdravstveni delavci, ne le zdravniki, zatrjujejo na ministrstvu.
Kljub temu pa iz dela zdravstva, zlasti iz zdravstvene nege prihajajo ostre kritike in opozorila, da nanje ne smejo pozabiti. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman se sprašuje, ali kdo "razmišlja še v tej smeri, da je zdravstveni sistem sestavljen iz različnih vrst strokovnjakov". "Zdravnikom priznavamo, da so nosilci zdravstvene dejavnosti. Ampak sistem lahko funkcionira samo, če deluje tako kot orkester, torej če so uigrani vsi inštrumenti. V tem trenutku ne morejo igrati samo prve violine, vsi ostali so pa pritisnjeni ob zid," je dejala za STA.
Završalo je tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer menijo, da je prišel čas tudi za medicinske sestre in ostale zaposlene v zdravstveni negi, da se jim končno uredijo dostojno plačilo in ustrezni kadrovski normativi. "Dovolj je bilo obljub, zdaj smo na vrsti mi," so danes sporočili.
Kritični so tudi v Sindikatu zdravstva Slovenije (SPUKC), kjer opozarjajo, da bodo "tisti, ki so čakalne vrste ustvarili, zdaj dobili nagrado, če jih skrajšajo". Ob tem se sprašujejo, kako lahko ministrstvo velikodušno nagradi zdravnike, ostalo osebje pa "mirno spregleda".
Mladi zdravniki in sindikat družinskih zdravnikov Praktikum pa so sporazum pozdravili.
na ministrstvu za zdravje poudarjajo tudi, da sporazum in parafirana aneksa ne posegata v enotni plačni sistem javnega sektorja, kljub temu pa je na podlagi izjav ostalih sindikatov javnega sektorja pričakovati, da bodo začeli s pritiski za izboljšanje plač.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je danes za STA dejal, da bodo preverili, katere točke v tokratnem sporazumu sledijo dogovorjenemu iz lanskega leta med vlado in Fidesom. Temu ustrezno bodo potem oblikovali svoje predloge za nadaljnja pogajanja, je dejal. "Seveda je treba zagotoviti enako obravnavo ostalih javnih uslužbencev, saj gre tukaj za, kot je razumeti iz poročanja medijev, projekte, ki naj bi bili podlaga za dodatno nagrajevanje," je še dodal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj danes za STA ni bil dosegljiv. Je pa v nedeljo za Televizijo Slovenija dejal, da je v prihodnjem letu pričakovati pritiske ostalih sindikatov na plače v javnem sektorju. "To je logično pričakovati. Upam, da je tako pričakovala tudi vlada, ko je podpisovala sporazum," je dejal.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je priznal, da bo sporazum v plačnem delu vplival tudi na ostale poklice v javnem sektorju v delu, ko bodo odpravljali anomalije v plačnem sistemu. Za odprave plačnih anomalij v javnem sektorju je letos sicer na voljo 70 milijonov evrov.
Predsednik vlade Miro Cerar pa je po posvetu vlade ob začetku obiska na Goriškem, na katerem je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ministrske kolege informirala sporazumu, pozdravil dosežen sporazum, saj da je s tem narejen pomemben korak naprej k skrajševanju čakalnih vrst.
So pa nekoliko bolj previdni v koalicijskih SD in DeSUS, kjer še pričakujejo pojasnila vlade glede sporazuma s Fidesom in se zato o podpori še ne izrekajo. Poslanec DeSUS Tomaž Gantar sicer pozdravlja dogovor o variabilnem nagrajevanju zdravnikov, a opozarja še na druge zdravstvene delavce. V tej luči tudi vodja poslancev SD Matjaž Han meni, da le zdravniki čakalnih dob ne morejo skrajšati.
